Predsednik Pahor na slovesnosti ob odkritju spominske plošče Ivanu Omanu: »Bil je lastovka slovenske politične pomladi«

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes, 12. maja 2022, udeležil slovesnosti ob odkritju spominske plošče Ivanu Omanu, članu predsedstva Republike Slovenije med letoma 1990 in 1992, ustanovitelju in prvemu predsedniku Slovenske kmečke zveze in podpredsedniku Demosa na njegovi domačiji v Zmincu pri Škofji Loki.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Predsednik Pahor je skupaj z Janezom Omanom, najstarejšim sinom Ivana Omana, in županom Občine Škofja Loka Tinetom Radinjo odkril spominsko ploščo in imel na slovesnosti slavnostni govor.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Predsednik Pahor je leta 2019, kmalu po smrti Ivana Omana, ki je bil ena osrednjih osebnosti slovenske politične pomladi in ga štejemo med ustanovne očete naše države, po njem poimenoval eno od dvoran v Predsedniški palači. Na slovesnost ob poimenovanju dvorane je predsednik Pahor tedaj povabil Omanovo družino.

Na pobudo predsednika republike so v Predsedniški palači štiri dvorane poimenovane po preminulih očetih naroda, to so dvorana Ivan Oman, dvorana dr. Jože Pučnik, dvorana dr. France Bučar in dvorana dr. Janez Drnovšek.


Foto: Daniel Novakovič/STA





V nadaljevanju je objavljeno besedilo slavnostnega govora predsednika republike (Velja govorjena beseda!):

»Usmiljenost usode moramo sprejeti z veliko ponižnostjo.«
Ivan Oman v najinem zadnjem pogovoru, 18. 12. 2018

Slovenska politična pomlad je metafora. Ilustrira eno najpomembnejših obdobij novejše slovenske politične zgodovine. Gre za vznemirljiv čas velikanskih družbenih in političnih sprememb, ki so se naposled, po prvih demokratičnih večstrankarskih volitvah, zgostile v ustanovitvi, obrambi in uveljavitvi samostojne Republike Slovenije.

Čudovita metafora politične pomladi se mi je vedno zdela zelo povedna. Prišla je po dolgi in hudi zimi, bila je barvita, prešerna s poganjki novega in drugačnega, a vendar po svoje kljub velikim spremembam, ki jih je prinesla, mirna in spokojna.

Nikoli nisem pomislil, da bi lahko bila neposredno povezana s sredino pomladnega maja 1988, ko se je v unionski dvorani ustanovila Slovenska kmečka zveza. Čeprav so bili nastavki slovenskega nacionalnega programa v intelektualnem smislu urejeno postavljeni že leto prej, pa je bila ustanovitev Slovenske kmečke zveze stvarna prelomnica v slovenskem političnem življenju.

O strankarstvu, kot ga poznamo danes, se je tedaj še potiho govorilo in v ozkih krogih. Dejstvo, da so se v unionski dvorani sešli slovenski kmetje in njihovi misleci ter ustanovili svojo zvezo je imelo močan uporniški značaj. Zaradi pristnosti in avtentičnosti dogodka in njegovih posledic je daleč presegalo pomen za interese podeželskega stanu. Vse skupaj je sprožilo paradigmatske spremembe, ki jih ni bilo več nikoli mogoče zaustaviti.

Na čelo te zveze in v ospredje teh sprememb je stopil kmet iz Zminca v Poljanski dolini, Ivan Oman.

Bil je lastovka slovenske politične pomladi.

Tako kot je bil pristen in avtentičen unionski dogodek, tako je bil pristen in avtentičen njegov voditelj. To dvoje je utemeljevalo Omanovo avtoriteto ves čas njegovega političnega udejstvovanja.

To je bilo tedaj in še danes v politiki tako zelo pomembno, celo odločilno. Ne gre vedno za to, da se s svojim voditeljem z vsem v celoti strinjaš. Gre za to, da mu zaupaš tudi tedaj, ko mu nasprotuješ.

Pri voditelju pa ne gre vedno za to, da zmaga njegova, temveč za to, da sliši in upošteva ugovore. Ne sledi v celoti pričakovanjem ljudi, temveč jih oblikuje.

V tem smislu se je Ivan Oman, kmet iz Zminca v Poljanski dolini, formiral v avtentičnega in verodostojnega voditelja, naposled v slovenskega narodnega buditelja. Njegova politična vloga je namreč daleč presegala ozke stanovske interese, marveč jih je vedno umeščala v kontekst slovenskega narodnega vprašanja, z močnimi poudarki tradicije in sociale.

Ivan Oman je spontano uveljavil svojo voditeljsko in buditeljsko avtoriteto, tudi pri ljudeh, ki jih ni direktno nagovarjal. Pri tem je imela veliko vlogo njegova nevprašljiva moralna integriteta. O temeljnih vrednotah narodovega življenja je govoril iz sebe, iz svoje osebne izkušnje, brez skušnjave, da bi zapadal v prazno moraliziranje. Vse to, skupaj z jasnimi političnimi gesli, ki jih je uveljavljal v vsakodnevnem delu in življenju, je pri ljudeh zbujalo prepotrebno zaupanje, da so mu sledili pri spremembah.

Če je dr. Franc Zagožen veljal za reflektiranega misleca, ki je stanovske interese znal prevajati v politične interese v kontekstu izročila Slovenske ljudske stranke, je Ivan Oman s svojo avtentičnostjo in prepričljivostjo dokazoval te miselne vzorce v stvarnem življenju.

Zaradi njegovega dela v Slovenski kmečki zvezi, v Predsedstvu Republike Slovenije ter v začetkih novega poglavja slovenskega parlamentarizma, zlasti pa zaradi njegove popolne premočrtnosti in predanosti samostojni neodvisni Sloveniji, ga danes štejemo med najpomembnejše politične voditelje novejše slovenske politične zgodovine.

Preden vstopite v pisano predsednika republike v Predsedniški palači, vas plošča s sliko Ivana Omana opozori, da vstopate v dvorano z njegovim imenom. V Predsedniški palači so zdaj štiri dvorane, poimenovane po velikanih sodobnega slovenstva. Po dr. Jožetu Pučniku, dr. Francetu Bučarju, dr. Janezu Drnovšku in Ivanu Omanu.

Želel sem, da tudi na ta način Omanu in ostalim, ne samo zaradi njih, temveč predvsem zaradi nas in tistih, ki prihajajo za nami, z poimenovanjem dvoran in ploščami pred vhodnimi vrati pustimo odtis tistega časa, ki nas oblikuje še danes in nas bo še dolgo.

Kot predsednik Republike Slovenije sem družini Oman hvaležen, da z razumevanjem sprejema pomen dediščine za njih in za vse Slovence pomembnega Ivana Omana, narodnega buditelja.

Osebno ne bom nikoli pozabil najinega zadnjega srečanja iz Ivanom Omanom v kuhinji te hiše decembra 2018, ko sva se, kot da bi se poslavljala še zadnjič posvetovala o važnih stvareh in njegovih osebnih izkušnjah s tem. Tedaj mi je rekel misel, ki me od tedaj spremlja kot zvezda vodnica. Ko sem mu namreč dejal, da je v življenju mnogo dosegel in da verjetno čuti veliko zadoščenje, je zanj značilno pomislil in rekel: »Usmiljenost usode moramo sprejeti z veliko ponižnostjo.« Kako modra in moderna misel, tudi za ta čas.


Foto: Daniel Novakovič/STA