Predsednik republike Borut Pahor posadil drevo upanja Ane Frank

Predsednik republike Borut Pahor je ob svetovnem dnevu Zemlje v Arboretumu Volčji Potok zasadil drevo upanja Ane Frank, beli kostanj, v spomin na deklico judovskega rodu, ki je izgubila življenje med holokavstom v času druge svetovne vojne, v času skrivanja pred nemškimi okupatorji pa je napisala znameniti dnevnik. Slovenija se tako uvršča med države, ki v svoj zgodovinski spomin sistematično vnašajo tudi sporočilo Ane Frank. Spomin na Ano Frank je sam po sebi trajni opomin novim rodovom pred zlom, ki ga nosijo v sebi nestrpnost, sovraštvo, nasilje in vojna.

Foto: Daniel Novakovič/STA

V svojem nagovoru je predsednik Pahor poudaril svojo željo, da spomin na Ano Frank služi tudi kot spodbuda za vero v lastno ustvarjalno moč, za zavedanje o enkratnosti in nenadomestljivosti človeškega življenja, za vero v sočloveka, v pomen kakovosti sobivanja, za spoštovanje narave, pa tudi v potrditev odločitve, da se je vredno in potrebno boriti za vrednote, kot so pravičnost, poštenost, solidarnost.

Predsednik republike je ob koncu še povedal, da ga veseli, da se s posaditvijo drevesa, posvečenega Ani Frank, tudi Arboretum v Volčjem potoku uvršča med tiste slovenske spominske parke, ki svojih obiskovalcev ne vabijo in ne navdihujejo le z lepoto narave ali z vrhunskimi parkovnimi ureditvami in zasaditvami, ampak tudi s spominom na velikane človeštva ter na njihov klic k človečnosti in apel za mir.

Nagovor predsednika republike Boruta Pahorja ob zasaditvi drevesa posvečenega Ani Frank:

Ana Frank je neizbrisno zapisana v zgodovino človeštva. Njena tragična življenjska zgodba vedno znova globoko pretrese vsakogar, ko se z njo sreča, in pusti na njegovi duši trajno sled. Toliko neverjetneje je, da nam prav ona, mlado dekle, ki je bila priča tolikim človeškim tragedijam v razčlovečeni dobi druge svetovne vojne, s svojim dnevnikom vliva tolikšen optimizem, vero v človeka in veselje do življenja. Njen poglobljen miselni svet z modrostjo, ki je daleč presegala njena mlada leta, bo ostal trajen vir inspiracije človeštva v iskanju poti do miru, sodelovanja in medsebojnega spoštovanja.

Vesel sem pobude, da tudi Slovenija postane ena od držav, ki s posebnim obeležjem v svoj zgodovinski spomin sistematično vnaša tudi sporočilo, ki nam ga je zapustila Ana Frank. V tem primeru to ne bo spomenik, ne bo muzej, pač pa drevo - beli kostanj.

Prepričan sem, da bo drevo dobro služilo svojemu namenu. Spomin na Ano Frank je sam po sebi trajni opomin novim rodovom pred zlom, ki ga nosijo v sebi nestrpnost, sovraštvo, nasilje, vojna. Hkrati pa želim, da spomin na Ano Frank služi tudi kot spodbuda za vero v lastno ustvarjalno moč, za zavedanje o enkratnosti in nenadomestljivosti človeškega življenja, za vero v sočloveka, v pomen kvalitete sobivanja, za spoštovanje narave, pa tudi v potrditev odločitve, da se je vredno in potrebno boriti za vrednote kot so pravičnost, poštenost, solidarnost.

Vesel sem, da se s posaditvijo drevesa, posvečenega Ani Frank, tudi Arboretum v Volčjem potoku uvršča med tiste slovenske spominske parke, ki svojih obiskovalcev ne vabijo in ne navdihujejo le z lepoto narave ali z vrhunskimi parkovnimi ureditvami in zasaditvami, ampak tudi s spominom na velikane človeštva ter na njihov klic k človečnosti in apel za mir. Taka sta v Sloveniji tudi Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih ter Zeleni prstan okrog Ljubljane. Prepričan sem, da je lepota teh parkov in spominskih poti zaradi sporočilnosti, ki jo posredujejo svojim obiskovalcem, toliko večja in toliko bolj občudovana.