Pogovor s predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem za TV Slovenija, oddajo Odmevi

Pogovor s predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem za TV Slovenija, oddajo Odmevi
Rosvita Pesek, novinarka

https://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174553000

Dober večer gospod predsednik.

Dober večer.

Ne boste predlagali mandatarja državnemu zboru. je to vaš poraz, poraz Janeza Janše, Marjana Šarca, tistih strank, ki pravijo, da so sredina pa se z desno stranjo nočejo pogovarjati ali je to poraz nas volivcev, ker smo volili tako kot smo?

Nihče ni poražen. Nenazadnje, več krogov izbiranja predsednika vlade določa sama Ustava. Predvideva tako možnost in kot vidimo, tudi države z daljšo demokratično tradicijo v zadnjem času porabijo za imenovanje nove vlade več časa. Spomnimo se Nemčije ali Italije. Morda je največ utrpela v tem času politična kultura. To, da je prišlo do apriornega zavračanja pogovorov med strankami po volitvah je slabo znamenje, ne samo za čas oblikovanja vlade, ampak zlasti za čas po njem. In potrebovali bomo neko složnost v prihodnjih letih. Čas, ki je pred nami je čas relativnega poslabšanja gospodarskih in političnih ter varnostnih razmer in v takih okoliščinah je dobro, če stranke medsebojno sodelujejo, ne glede na to ali so v vladi ali ne.

Imate kakšno upanje, da ko bo šlo za drugi krog, da bo vendarle prišel nekdo od teh dveh in povedal, da ima 46 glasov in kaj boste v tem primeru naredili, če tega ne bo?

Upam, da se bodo glavni protagonisti uspeli dogovoriti za potrebno politično podporo, zdi se mi, da Slovenija potrebuje vlado, ki ima dovolj široko politično podporo, ki je stabilna vlada, ki je čvrsta vlada, v smislu neke vizije glede ravnanj v prihodnjih letih, v tem smislu si nihče od nas ne želi, da bi dobili vlado, ki bi bila samo rezultat nasprotovanja kakšni alternativni rešitvi, ampak vlado, ki bi imela neko jasno, prepoznavno vizijo reševanja glavnih vprašanj doma in zadev Slovenije v mednarodni skupnosti.

Se vam zdi, da je taka vlada lahko vlada teh 43 glasov plus nekaj projektnih dogovorov z Levico. Je to taka stabilna vlada?

Povedal sem že, da se mi zdi, da je v teh razmerah, pa tudi sicer, slovenska izkušnja, od leta 90 naprej taka, da običajno več možnosti za dobro in uspešno delovanje ima vlada v kateri oziroma jo oblikuje relativni zmagovalec volitev, ki je sposoben zbrati tudi politične sile iz nasprotnega političnega pola. To bi se mi zdelo dobro za prihodnost, namreč, do tega bi lahko prišlo samo, če bi si tako stranke z levico kot desnice dale vzajemna zagotovila, da ne bodo posegle po nobenih radikalnih političnih programih, z leve in desne. To bi pomenilo eno zmerno, čvrsto, močno koalicijo, v kateri so seveda stranke, ki imajo različne programe, vendar so se odločile, da bodo sodelovale in da bodo v teh letih storile nekaj pomembnega za napredek Slovenije.

Marsikdo špekulira tudi na to tretji krog, na teh 48ur. Ali ste tudi vi dobili nek občutek, da je malo zadržka, češ, naj proba najprej nekdo drugih, potem bo pa ta presija novoizvoljenih poslancev, ki vendarle ne bi radi izgubil službe, ker so jo komaj dobili, naredila svoje
in bo šel drugi oziroma tretji krog lažje skozi?

Jaz sem predsednik republike. Ni moja naloga, da oblikujem vlado, izvolil jo bo državni zbor. Če in v kolikor bodo glavni protagonisti mislili, da lahko s kakšno odločitvijo ali kakšnim mojim korakom, ravnanjem, pripomorem k temu, da bo lažje oblikovana, bom to storil. Sicer pa se bom vzdržal svojih stališč, razen tistih, ki sem ji že bil povedal, ker se mi zdi pomembno videti v kakšnem kontekstu, domačem in mednarodnem dobivamo vlado in zakaj. Dobivamo jo zato, da se bomo na poslabšanje mednarodnih razmer popravili dobro, da bo država robustna, da bo družba sposobna solidarno in dobro preživeti te tresljaje.

Že dvakrat ste omenili poslabšanje razmer v naslednjem mandatu. Kaj točno imate v mislih, kaj se zunaj sveta dogaja takega, kar bi znotraj Slovenije res terjalo, robustno vlado, kot pravite.

Ne samo, da imamo vrnitev tradicionalne geopolitike in kar nikoli ni bilo dobro za Evropsko unijo, ampak imamo že valutno vojno, imamo napovedi trgovinskih vojn, imamo vračanje k protekcionizmu. Evropska unija že dolgo časa ni bila tako politično šibka kot je ta hip, ne mislim samo na Brexit, ampak sploh na moč institucij, ki čakajo na nove volitve prihodnje leto. vse to zahteva od naše države, da dobi vlado, ki bo sposobna, v teh okoliščinah, Slovenijo zavarovati z njenimi interesi. To pomeni, da bomo s svojimi partnerji, zavezniki, sosedi lahko rešili vsa vprašanja navzven, sami pa navznoter tako, da bomo v tem času napredovali. V primeru nekaterih hujših tresljajev pa ne bomo utrpeli take škode, kot smo jo sredi finančne krize leta 2009.

Če vzamemo to vašo definicijo potem bi bile predčasne še ene volitve gotovo slabe za državo?

Prav gotovo. Torej, dostikrat sem v zadnjem času vprašan ali bi bilo slabše, če imamo šibko vlado ali imam predčasne volitve. Oboje bi bilo slabše. Namreč, Slovenija ima že od sredine marca vlado, ki nima polnih pooblastil. V nasprotnem primeru bi bilo vse to vendarle lažje, če bi imeli vlado, ki bi imela polna pooblastila po sicer rednih volitvah, zato se vedno znova postavlja vprašanje, kaj obstoječa vlada lahko še stori in česa ne sme. Kar onemogoča neko relativno relativno redno opravljanje tistih dejavnosti, ki bi zagotovile nemoteno razvijanje državnih zadev. V tem smislu si seveda predčasnih volitev mislim, da ne sme nihče želeti. Mislim, da smo vsi poklicani k temu, da oblikujem čvrsto, stabilno vlado, ki bo lahko sposobna cel mandat, vključno s predsedovanjem EU opravljati svoje delo.

Omenili ste to vlado, ki jo imamo zdaj, vlado v odhajanju. Dve stvari opažamo pri tej vladi. Po eni strani se jim mudi vložiti tožbo proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitraže, po drugi strani pa zavarovalnica oz. zavod opozarja, da se je nabralo 35 milijonov, ki bi jih radi plasirali v skrajševanje čakalnih vrst, pa se vlada tega ne dotakne češ, da je vlada v odhajanju in da tega ne more narediti.

Ja, dlje kot se vleče ta čas od odstopa vlade sredi marca, težje je vsem: državi, v kateri niso sprejete odločitve, ki bi bile pomembne za njen razvoj, kot tudi vladi. Jaz menim, da je rešitev za to vsaka tista odločitev vlade, ki je potrebna za to, da napredujemo v času do izvolitve nove, v katero je formalno involviran tudi državni zbor. Mislim, da v takih primerih za nobeno odločitvijo ne bi smelo biti težav.

Mimogrede, ko sva omenila Hrvaško. Pred kratkim je bila pri vas Kolinda Grabar Kitarović, hrvaška predsednica. Sta govorila tudi kaj o meji? Vi ste pogosto bili zelo pomemben dejavnik pri reševanju meje s Hrvaško. Se zdaj na tem področju med državama tudi kaj dogaja?

Zdelo se mi je pomembno, da se je za dve uri predsednica Grabar Kitarović na poti iz tujine ustavila v Sloveniji, da sva se lahko pogovarjala o vseh vprašanjih, tudi o tem. Poznala je moja stališča, da bi bila morda dobro zadržati odločitev o tožbi do nove vlade, ko bi nova vlada nastopila svoj mandat bi bilo dobro pred formalnim sklepanjem o tem pomembnim vprašanjem opraviti še kakšen razgovor s sosednjo Hrvaško. No, sedanja vlada se je odločila drugače in to je sedaj odločitev, ki velja. Oba sva menila, da je treba nadaljevati pogovore med dvema sosednjima državama. Jaz seveda vztrajam pri tem, da je potrebno nadaljevati pogovore o uveljavitvi, torej arbitražne sodbe, ki je določila mejo. Medtem ko poznamo zadržano stališče Republike Hrvaške, vendar je najina naloga s predsednico Kolindo Grabar Kitarović pravzaprav v tem, da vzdržujeva dobre medsosedske odnose vsaj na ravni obeh predsednikov republik in s tem tudi ene dobre medčloveške odnose med Slovenci in Hrvati. Namreč v luči morebitnih poslabšanj razmer v našem okolju je izjemnega pomena, da ko bomo mi v naslednjih letih reševali vse te probleme, ki bodo nastali zaradi protekcionizma, zaradi trgovinskih in valutnih vojn, zaradi podražitve evra, ki ga moramo pričakovati in samo upati, da bo dobro reguliran, sicer bo prineslo to dodatne težave, procesa Brexita in vseh drugih stvari, ki ta hip onemogočajo eno bolj aktivno vlogo evropske unije. Vse to bo toliko lažje, če ne bomo imeli varnostnih ali političnih izzivov povezanih s sosedi. Zato je ena izmed mojih nalog, predsednika republike, da vzdržujem z vsemi štiri predsedniki sosednjih držav najboljše možne odnose.

Še ena malenkost v zvezi s Hrvaško, ki seveda ni malenkost. Politične stranke so se kar poenotile, da je potrebno zavarovati Novo ljubljansko banko oz. prevzeti morebitne tožbe hrvaških varčevalcev nase, torej na državo, ampak ni jih pa malo, ki menijo, da smo s tem vendarle priznali, da Nova ljubljanska banka je naslednica Ljubljanske banke in da to stališče ni dobro. Kaj menite vi?

Mislim, da to ni osrednji problem. Zdi se mi, da je bil najugodnejši čas za nadaljevanje prodaje zamujen. To ne pravim danes, to sem dejal že pred letom dni, javno, vendar jaz nimam odgovornosti za to odločitev in kadar nimam odgovornosti za neko odločitev, imam neko svoje stališče, vendar potem razumem, da odgovornost za odločitev sprejema drug, v tem primeru sedanja vlada, ki je ocenila, da na tak način nadaljuje s prodajo NLB. Vse to, ta odločitev in druge, govori v prid temu, da smo, kot sem dejal tukaj na tiskovni konferenci s predsednikom Janšo, ko sem mu želel podeliti mandat, da bo iztek 30-dnevnega roka en čas morda za streznitev, ko nastopa eno primerno obdobje, da se vprašamo ali je mar naš interes samo, da dobimo vlado za vsako ceno, tudi če bo šibka in ne bo zagotovila stabilnosti, bo samo odložila predčasne volitve ali pa naredimo ravno v teh okoliščinah in ravno zaradi vseh teh razlogov znova en zelo odprt, odkrit pogovor med strankami, ki različno mislijo in skušamo najti v teh pogovorih najboljšo rešitev, torej moč – krepko, močno vlado, ki bo spodobna soočenja s temi izzivi.

Še eno kratko vprašanje gospod predsednik. Bi v tretjem, zadnjem krogu predlagali koga zunaj teh okvirjev, v katerih se zdaj razmišlja? Bi prevzeli to vlogo?

Zaenkrat o tem ne razmišljam. Kolikor bodo poslanske skupine ali predsedniki strank za to, da v drugem krogu opravimo vnovičen posvet z vodjo poslanskih skupin, ga bom opravil v drugem tednu tega 14-dnevnega roka, torej proti izteku, da bom lahko ugotovil ali so se spremenila stališča poslanskih skupin. Jaz sodim med tiste, pravzaprav precej tradicionalne v tem smislu politike, ki menijo, da je dobro, da legitimnost predsednika vlade in celotne vladne kompozicije izvira iz volilnih rezultatov. Če ne bo temu tako, bodo ljudje potem še manj zaupali instituciji volitev in se ji bodo še v manjši meri udeleževali. To ne bi pripomoglo k demokraciji. Naj morda za konec najinega pogovora rečem, da jaz ostajamo zelo zelo prepričan v to, da ne glede na ali pa prav zaradi teh preizkusov, ki jim bomo zdaj znova priča v naslednjih letih; samo z močnimi demokratičnimi institucijami uspemo premagati te izzive. seveda tudi z močnimi voditeljstvi. Vedno smo z občudovanjem gledali na Kola, Mitteranda, danes gledamo na Angelo Merkel, v tem smislu močnega voditeljstva, ampak ob njih so bile tudi močne demokratične institucije. Če bi to uspelo v Sloveniji v naslednjih letih, potem imamo seveda lahko skrbi glede prihodnosti – nas pa ni treba biti strah.

Hvala za pogovor.

Hvala vam.