Predsednik Pahor izčrpne in temeljite pogovore s predsednikom Đukanovićem izkoristil za forenzično analizo razmer na Zahodnem Balkanu v posameznih državah in regiji kot celoti

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se na povabilo predsednika Črne gore Mila Đukanovića mudi na uradnem obisku v Črni gori. Gre za prvi uradni obisk slovenskega predsednika po vstopu Črne gore v zvezo NATO in pomeni simbolno potrditev podpore Slovenije vključevanju te države v evroatlanske integracije. Obisk predstavlja tudi potrditev večletnih dobrih odnosov med državama.

Uradnemu sprejemu z vojaškimi častmi na Ceremonialnem platoju Vile Gorica je sledil daljši pogovor na štiri oči predsednika Republike Slovenije s predsednikom Črne gore. Obisk se je nadaljeval s plenarnimi pogovori med delegacijama Republike Slovenije in Črne gore pod vodstvom obeh predsednikov.


Foto: Nebojša Tejić/STA

Predsednik Pahor je uvodoma dejal, da je vesel, da se mudi na svojem prvem uradnem obisku v Podgorici kot predsednik republike in poudaril, da so odnosi med državama odlični, brez odprtih vprašanj.

Predsednika Slovenije in Črne gore sta v pogovorih potrdila, da je dvostransko sodelovanje zelo intenzivno na vseh področjih. Med državama poteka stalen dialog na politični in strokovni ravni, vzpostavljeno je medsebojno zaupanje.

Predsednik Pahor je spomnil, da je bila Slovenija prva država, ki je v Črni gori leta 2006 odprla diplomatsko predstavništvo, slovenska podjetja pa so bila med prvimi, ki so vlagala v Črno goro. Prav gospodarsko sodelovanje predstavlja zelo pomembno področje sodelovanja med državama. Predsednik Pahor je izrazil zadovoljstvo, da obseg blagovne menjave med državama v zadnjih letih raste (v 2018 je dosegla vrednost 114,7 mio EUR oz. 6,5 % povečanje v primerjavi z 2017). Predsednika sta izrazila interes za nadaljnjo krepitev sodelovanja, predvsem na področju energetike, obnovljivih virov energije, infrastrukturnih projektov, turizma ter kmetijstva in IT/digitalizacije.

Predsednik Đukanović se je slovenskemu predsedniku zahvalil tudi za razvojno sodelovanje, ki poteka odlično. Črna gora je programska prioriteta slovenske razvojne pomoči, ki ji Slovenija namenja največji del sredstev iz tega naslova. Leta 2017 je Črna gora prejela 1.241.000 EUR razpoložljive dvostranske razvojne pomoči.

Predsednik Pahor in predsednik Đukanović sta velik del pogovorov namenila predstavitvi in izmenjavi pogledov na stanje v pogajalskem procesu približevanja Črne gore Evropski uniji. Predsednik Pahor je potrdil, da Slovenija podpira Črno goro pri približevanju in bo v okviru bilateralne tehnične pomoči nadaljevala s konkretno pomočjo strokovnjakov pri pripravi na odpiranje in izpolnjevanje pogajalskih poglavij. Ključno je, je poudaril predsednik Pahor, da Črna gora ostane jasno zavezana EU pogajanjem in da izvaja vsebinske reforme, saj bo le tako okrepila kredibilnost procesa evropskih integracij. Kot najpomembnejšo je predsednik Pahor označil implementacijo reform na področju vladavine prava, saj gre za področje, ki mu države članice EU namenjajo posebno pozornost in kritiko.

Slovenija bo še naprej podpirala Črno goro tudi pri njenem članstvu v zvezi NATO in bo nadaljevala z različnimi programi usposabljanja ter nudenja pomoči z namenom lažjega prevzemanja standardov Zveze. Predsednik Pahor je ocenil, da je članstvo doprineslo k mednarodnemu ugledu Črne gore, tudi z vidika tujih naložb, kjer se beleži opazna rast in izrazil zadovoljstvo, da Črna gora po vstopu v NATO ostaja podpornica politike odprtih vrat.

Predsednika sta spregovorila tudi o razmerah v regiji Zahodnega Balkana. Predsednik Pahor je poudaril, da je Črna gora pomemben dejavnik stabilnosti v regiji, ki vodi konstruktivno in dobrososedsko politiko z vsemi sosedami. Na novinarski konferenci je spomnil, da so voditelji pobude Brdo Brijuni na nedavnem srečanju v Tirani prvikrat zapisali, da je vprašanje širitve Evropske unije geopolitično vprašanje, in ne tehnično. Ob tem je dejal, da te ocene prej nikoli ni bilo, kar pomeni, tako predsednik Pahor, da so voditelji ocenili, da bo verjetno politična volja do širitve EU v prihodnosti manjša in da je naša dolžnost, da z bolj vizionarskim pristopom do širitve pripomoremo, da bo Evropa videla širitev na Zahodni Balkan kot priložnost in ne kot strah. Predsednik Pahor je izrazil upanje, da bo čimprej prišlo do konstituiranja nove Evropske komisije oziroma novega vodstva evropskih institucij, a je ob tem izrazil zaskrbljenost, da bo ta proces težji kot kdaj prej in dodal, da je v tem vmesnem času naša naloga, da z atraktivnim načrtom pomagamo Evropski komisiji, da širitev obdrži na agendi Evropske komisije.


Foto: Nebojša Tejić/STA

V nadaljevanju obiska se je predsednik Pahor srečal s predsednikom Skupščine Črne gore Ivanom Brajovićem, s katerim sta spregovorila predvsem o vlogi parlamenta pri prilagoditvi zakonodaje in približevanju Evropski uniji. Ob tem sta spregovorila o poročilu o napredku pogajanj, ki ga je prav včeraj objavila Evropska komisija. Predsednik skupščine je izrazil upanje, da bo širitev ostala na agendi Evropske unije, zanimala ga je tudi predsednikova ocena po volitvah v Evropski parlament.

Slovenski predsednik se je danes sestal tudi s predsednikom Vlade Črne gore Duškom Markovićem. Sogovornika sta se osredotočila predvsem na aktualne razmere na Zahodnem Balkanu.

V okviru uradnega obiska bo predsednik Republike Slovenije obiskal tudi Cetinje, nekdanjo črnogorsko prestolnico, kjer si bo z ministrom za kulturo Črne gore Aleksandrom Bogdanovićem in županom Cetinja Aleksandrom Kašćelanom ogledal dvorec Kralja Nikole, v katerem deluje Narodni muzej Črne gore, ki hrani najpomembnejše muzejske eksponate iz črnogorske politične, vojaške in kulturne zgodovine.

Uradni obisk v Črni gori bo slovenski predsednik sklenil s kosilom, ki ga bo priredil minister za kulturo Črne gore Aleksandar Bogdanović.

Predsednik Pahor se bo jutri udeležil 9. konference "To Be Secure Forum (2BS Forum)" v Budvi, v okviru katere bodo naslovljena vprašanja v zvezi z aktualnimi regionalnimi in globalnimi varnostnimi izzivi. Namen letošnjega foruma je pregledati in oblikovati skupne pristope zavezništva, na osnovi katerih se bo varnost jugovzhodne Evrope, in s tem tudi širše, v bodoče trajnostno in uspešno še okrepila.


Foto: Nebojša Tejić/STA