Predsednik republike se je udeležil osrednje slovesnosti ob prvi obeležitvi svetovnega dneva čebel in pred slovesnostjo sprejel generalnega direktorja Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil slovesnosti ob prvi obeležitvi svetovnega dneva čebel v Breznici, kjer je zbrane tudi nagovoril.

Pobuda za razglasitev svetovnega dne čebel je nastala na predlog Čebelarske zveze Slovenije. Predsednik republike je bil v oktobru 2014 med prvimi, ki je pobudo podprl. Na predlog Republike Slovenije so lani decembra države članice Združenih narodov sprejele Resolucijo in 20. maj razglasile za svetovni dan čebel. Dan je namenjen krepitvi zavedanja o izjemni pomembnosti čebel za preživetje človeka.  Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je tudi častni pokrovitelj dogodka.

Pred slovesnostjo je predsednik republike v Predsedniški palači sprejel Joséja Graziana da Silvo, generalnega direktorja Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo. Sogovornika sta v daljšem pogovoru, na katerem je sodeloval tudi minsiter za kmetijstvo Dejan Židan, ponovno poudarila, kako velik pomen za človeštvo in svetovno prehrano imajo prizadevanja slovenskih čebelarjev in njihov  uspeh z razglasitvijo svetovnega dneva čebel. Predsednik republike se je visokemu gostu zahvalil za podporo pri vseh aktivnostih. Generalni direktor de Silva pa je predsednika republike sesznanil z nekaterimi najpomembnejšimi svetovnimi prehranskimi problemi.

Govor predsednika republike objavljamo v nadaljevanju. Velja govorjena beseda!

Spoštovani generalni sekretar Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo FAO, Jose Graziano da Silva,

spoštovani predsednik vlade, dr. Miro Cerar,

spoštovani minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan,

spoštovani predsednik Čebelarske zveze Slovenije, gospod Boštjan Noč,

spoštovani župan Občine Žirovnica, gospod Leopold Pogačar,

spoštovani visoki gostje, diplomatski zbor,

spoštovane gospe in gospodje,

ljuba domovina in širni svet.

Slovenija je danes srečna in ponosna. Prav na pobudo naše države je Organizacija združenih narodov slovesno razglasila 20. maj za svetovni dan čebel. Letos prvič in tako bo sedaj vsako leto in vedno. Po vsem svetu.

Kot predsedniku republike mi pripada imenitna naloga in čast, da se prav na ta čudovit dan zahvalim vsem tistim, ki ste to zamisel vztrajno, potrpežljivo in premočrtno pripeljali do pravljičnega konca. Sprejmite, prosim, naše najbolj iskrene čestitke in izraze nepozabne hvaležnosti.

Spoštovane gospe in gospodje,

sredi oktobra pred štirimi leti sta se pri meni oglasila predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč in minister za kmetijstvo Dejan Židan. Z vidnim vznemirjenjem sta mi razložila skoraj fantazijsko idejo, da bi na slovensko pobudo dosegli razglasitev svetovnega dne čebel.

Če bi se medtem vsaj malo zasmejala, bi menil, da gre za sijajno šalo. Toda Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, je o tem govoril s tako vnemo, da je ob koncu pogovora nastalo hrupno navdušenje, kot da bi to že pravkar dosegli.

Tistega jesenskega dne pred štirimi leti smo se razšli v prepričanju, da imamo sicer opravka z plemenito idejo, čudovito zgodbo o pomenu čebel za naravo in ljudi, vendar bo s to zgodbo potrebno prepričati nič manj, kot cel svet. Vse čaka garaško delo, vendar skupaj lahko uspemo.

Gospod Boštjan Noč mi je še podaril kozarec medu rekoč, da naj za božjo voljo že vržem stran te energetske tablice in druge umetne traparije, ki jih uporabljam za boljšo kondicijo in moč pri športu, ker je med boljši in nenadomestljiv vir čistega zdravja in strašne energije.

Spoštovane gospe in gospodje,

na koncu vseh koncev pa vendarle ni tako presenečenje, da je s pobudo za svetovni dan čebel uspela prav Slovenija. Naša domovina je s svojim obširnim znanjem o čebelah, o njihovem pomenu za naravo in ljudi tradicionalno prisotna v širši mednarodni skupnosti. Slovenski čebelarji uživajo v svetu velik ugled.

O slavni tradiciji slovenskega čebelarstva in njegovi zasidranosti med naše ljudi nam slovenska zgodovina pripoveduje dolge in nadvse zanimive zgodbe. Valvazor v svoji Slavi Vojvodine kranjske piše, da je v tej deželi »videti posebne hišice za čebele«. Ti čebelnjaki in tradicionalni panji ter pobarvane panjske končnice so naše edinstvene zgodovinske posebnosti.

Slovenci smo mogočen čebelarski narod. Skoraj pet odstotkov prebivalstva se aktivno ukvarja s čebelarstvom. Pred skoraj stoletjem in pol je bilo ustanovljeno Kranjsko društvo za umno čebelarstvo. Skozi čas se je razvilo v Čebelarsko zvezo Slovenije, v katero je danes vključenih 10.000 čebelarjev v 205 društvih. S svojim zavzetim prostovoljnim društvenim delom skrbijo za strokovni razvoj čebelarstva kot tradicionalne slovenske kmetijske dejavnosti, hkrati pa postajajo tudi vedno bolj spoštovani varuhi slovenske naravne in kulturne dediščine.

Med drugim je Čebelarska zveza pripravila enoten učni načrt za krožke po slovenskih šolah. V njih se pod vodstvom prizadevnih mentorjev v 110 društvih uči že 1.400 učencev. Šole so opremili z didaktično opremo, izdali prenovljen učbenik in delovni zvezek, s pomočjo sklada za ohranitev kranjske čebele pa postavili tudi šolske čebelnjake. Prvi na svetu so začeli učiti čebelarjenja osebe z motnjami v razvoju.

Strokovna literatura nepretrgoma izhaja že 116 let. Niti dve vojni nista mogli do živega. Silno so priljubljene čebelarsko-sadjarske učne poti, ki postajajo pomemben del slovenske turistične ponudbe.

Čebelarska zveza je skrbna in zavzeta pri zaščiti avtohtone kranjske čebele ter pri zagotavljanju strokovnega izpopolnjevanja za zdravstveno varstvo čebel. Skrbijo, da se lahko zanesemo na kakovost čebeljih pridelkov. Zveza je pobudnica več let trajajoče organizirane akcije sajenja medovitih rastlin v parkih, vrtovih in poljih.

Zaradi vseh teh in drugih dosežkov in vrlin sem decembra 2014 Čebelarsko zvezo Slovenijo ob 140. obletnici delovanja odlikoval s Srebrnim redom za zasluge za izjemen prispevek pri ohranjanju in razvoju čebelarstva na Slovenskem.

Spoštovane gospe in gospodje,

pravzaprav bi utegnil kdo po nizanju vseh izjemnih dosežkov slovenskih čebelarjev vzklikniti, da so pravzaprav samo oni lahko dosegli, da je 20. maj razglašen za svetovni dan čebel. Seveda je kar nekaj na tem.

A je bilo pri vsem skupaj potrebno jasno dokazati pomen čebel za človeštvo. Navedimo nekaj dokazov.

§ Tretjina svetovne proizvodnje hrane oz. vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja, pri katerem imajo čebele najpomembnejšo vlogo.

§ Živila, kot so med, matični mleček in cvetni prah, povečujejo hranilno vrednost živil in pripomorejo k zdravi prehrani.

§ Čebele z opraševanjem povečujejo kmetijsko pridelavo. Čebele oprašujejo kar 170.000 vrst rastlin. Po podatkih ene izmed mednarodnih študij iz leta 2016 opraševalci letno prispevajo več kot pol trilijona ameriških dolarjev vrednosti svetovne proizvodnje hrane.

§ Čebele pozitivno vplivajo na celotni ekosistem in ohranjanju biotske raznovrstnosti v naravi. Brez tega ni hrane, kisika, čiste vode, brez tega ni človeštva.

Potemtakem ni slehernega dvoma, da smo od čebel veliko bolj odvisni, kot običajno pomislimo. Svetovni dan čebel bo glede tega pomemben navdihovalec.

To je toliko bolj pomembno, ker so čebele vse bolj ogrožene. Dve leti nazaj se je v Evropski uniji število medonosnih čebeljih družin zmanjšalo za 13 odstotkov. V ZDA kar za 33 odstotkov tako, da nam vse bolj grozi kriza opraševanja.

Temu botrujejo bolezni, pomanjkanje virov hrane, uporaba pesticidov, novi škodljivci in podnebne spremembe. Človek tukaj ni brez odgovornosti. 20. maj ga bo še enkrat več spomnil na njegovo odgovornost za varstvo narave in ohranjanje njene biotopske raznovrstnosti. Želimo, da naši otroci in otroci naših otrok uživajo v vseh barvnih odtenkih našega čudovitega sveta.

Spoštovane gospe in gospodje,

20. maj kot svetovni dan čebel ni izbran naključno. Predvsem je mesec maj mesec čebel in vsi vemo, kako zelo pridne so. Za kilogram medu morajo čebele obleteti 4 milijone cvetov in preleteti 4 dolžine ekvatorja. Ni čudno, da so simbol pridnosti in marljivosti.

20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše, ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v tistem času. Bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu. Cesarica svetega Rimskega cesarstva Marija Terezija ga je imenovala za stalnega učitelja na novi Šoli za čebelarstvo na Dunaju. Konec 18. stoletja so morali vsi državni učitelji čebelarstva učiti po njegovih naukih.

Spoštovane gospe in gospodje,

razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel je, zlasti za Slovence, neke vrste pravljična zgodba. V njej je dolga in slavna tradicija, čebele, od katerih je prav vsaka od njih princeska, njena veličina in tesnoba hkrati, ogroženost, skrb za njeno usodo in hrabri junaki z drznimi idejami za njeno rešitev. Konec je, kot se spodobi, pravljičen, vsaj za ta slovesen dan.

V resnici je šele pravi začetek. Začetek neke dolge poti, ki naj traja v neskončnost miru, človekovega sožitja z naravo in sonaravnega razvoja modernega sveta. Naša skromna želja je, da bi se otroci naših otrok podili po cvetočih travnikih in bi jih sem in tja nagajivo preganjale pridne čebele.

To je 20. maj. To je njegovo sporočilo. Za tak svet se bomo borili. To je plemenita stvar. To je plemenito poslanstvo. Zaradi tega bomo vsi boljši ljudje. Hvala vsem, ki ste nas k temu vzpodbudili.

Foto: Daniel Novakovič / STA


Foto: Daniel Novakovič / STA


Foto: Daniel Novakovič / STA


Foto: Daniel Novakovič / STA