Partizanski pevski zbor Ljubljana

Zlati red za zasluge
za ohranjanje uporniške, bojne in domoljubne pesmi, za 70 let uspešnega delovanja

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je Partizanskemu pevskemu zboru vročil odlikovanje zlati red za zasluge 26. aprila 2015 v Šempetru pri Gorici na osrednji regijski prireditvi ob 70. obletnici osvoboditve.


Foto: STA/Stanko Gruden

Utemeljitev:

Partizanski pevski zbor je bil ustanovljen aprila 1944 kot invalidski pevski zbor v partizanski bolnišnici na Planini pri Črnomlju na južnem pobočju Kočevskega roga. Ustanovili so ga partizanski invalidi. Njihov prvi zborovodja je bil Karel Pahor, ki slovi kot eden najvidnejših partizanskih skladateljev.
Že sama ustanovitev zbora govori o nezlomljivosti uporniškega duha njegovih članov. Njihova pesem je ohranjala upanje, blažila bolečino ter krepila dušo in telo. Prvič so nastopili na Planini, potem pa peli na bojiščih in mitingih, ranjencem in zaveznikom, gostovali so v italijanskem Bariju, prepevali na celotnem osvobojenem ozemlju Bele krajine, pod vodstvom dirigenta Pavla Šivica pa so odšli na prvo turnejo v Italijo in Dalmacijo. Skupaj so imeli okrog 120 nastopov, 9. maja 1945 pa so zapeli v osvobojeni Ljubljani. Ob koncu vojne je bilo v njem 22 pevcev.
Kot Partizanski pevski zbor deluje nekdanji invalidski pevski zbor od leta 1972. Pod osemindvajsetletnim vodstvom Radovana Gobca je postal osrednji nosilec glasbene tradicije revolucionarne in borbene pesmi. Postal je tudi nosilec povojne glasbene literature s socialno angažirano vsebino, še vedno pa tudi nosilec izvirne partizanske pesmi. Zbor so vodili znameniti slovenski glasbeniki in z njim nastopali na preštevilnih koncertih doma in v tujini. Med zborovodji so bili tudi Milivoj Šurbek, Ciril Cvetko, Peter Škrjanc in Franc Gornik, ki je na njegovem čelu od leta 1992. Ustvarjalno vsebino je zboru dajal tudi Rado Simoniti.
Partizanski pevski zbor je praznoval že 70 let svojega delovanja. Je eden redkih zborov, ki s partizansko, uporniško in domoljubno pesmijo ves čas skrbno ohranja izročilo slovenskega odporništva, s svojimi številnimi nastopi doma in po svetu pa prispeva k utrjevanju slovenske narodne zavesti ter uveljavljanju slovenske kulture.
Partizanska pesem nosi v sebi vrednote upora, tovarištva, solidarnosti in boja za človekove pravice, so prepričani njegovi pevci, ki zato pesem zapojo s še toliko močnejšim in polnejšim glasom, da odmeva v srcih obiskovalcev njihovih koncertov.