Novinarska konferenca predsednika republike o vrhu pobude Tri morja v Sloveniji

Upoštevajoč številčno zastopanost predsednikov držav, gre za eno največjih politično poslovnih srečanj v Sloveniji sploh.

Vrha v Sloveniji se bodo udeležili (po senioritetnem vrstnem redu): predsednica Republike Litve, Dalia Grybauskaite; predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor; predsednik Češke republike, Miloš Zeman; predsednik Evropske komisije, Jean-Claude Juncker; predsednik Romunije, Klaus Werner Iohannis; predsednica Republike Hrvaške, Kolinda Grabar-Kitarović; predsednik Latvije, Raimonds Vejonis; predsednik Republike Poljske, Andrzej Duda; predsednica Republike Estonije, Kersti Kaljulaid; predsednik Republike Bolgarije, Rumen Radev; predsednik Zvezne republike Nemčije, Frank-Walter Steinmeier; minister za zunanje zadeve in trgovino Madžarske, Péter Szijjártó; minister za energetiko, Združene države Amerike, Rick Perry in minister za finance, Slovaška republika, Ladislav Kamenický.

· politično poslovnega srečanja se bo udeležilo 16 ministrov

· 12 državnih sekretarjev

· 3 visoki predstavniki mednarodnih organizacij (evropska komisarka, podpredsednik Evropske investicijske banke, podpredsednik Evropske banke za obnovo in razvoj)

· 16 visokih predstavnikov Gospodarskih zbornic

· 7 visokih predstavnikov razvojnih bank

Pričakujemo, da se bo poslovnega foruma udeležilo preko 500 predstavnikov gospodarstva iz 44 držav.

Vse to kaže na zahtevnost pri pripravi dvodnevnega politično poslovnega vrha. Kot gostitelj bi se rad zahvalil vsem, ki so sodelovali pri vsebinski in organizacijski pripravi srečanja.

Prebivalcem Ljubljane in Gorenjske bi se rad zahvalil za njihovo razumevanje in potrpežljivost zaradi spremenjenega prometnega režima v času potekanja srečanja.

Glede Pobude tri morja.

Pri nastajanju in oblikovanju Pobude tri morja sem bil tako rekoč od začetka zraven in lahko dam eno osebno oceno razvoja te pobude.

Na samem začetku, še pred 1. konferenco v Dubrovniku in na njej, je bilo vse zelo osredotočeno na zmanjšanje energetske odvisnosti Srednje in Vzhodne Evrope od Ruske federacije. Nastajanje te pobude sodi v čas poslabšanja odnosov med Evropsko unijo in Rusko federacijo.

V tej luči je potekalo tudi 2. zasedanje voditeljev držav, ki se ga je tudi zaradi te teme udeležil ameriški predsednik Trump.

Že na lanskem 3. zasedanju voditeljev pa se je začelo postavljati vprašanje nadaljnje smeri. Mogoče je tudi ta okoliščina pripomogla k temu, da je takrat bila organizirana prvič poslovna konferenca.

Slovenija je lahko na nek način počaščena, da ji je bila zaupana organizacija 4. vrha voditeljev in visokih predstavnikov političnega in gospodarskega življenja iz držav članic EU in Združenih držav Amerike.

Z organizacijo in vsebino skušamo na 4. zasedanju dati svež značaj in zagon te pobude, če naj tudi v prihodnje ostane aktualna.

Njena posebnost je, da zdaj utrjuje politično posloven značaj, da se tradicionalno vabi na zasedanje predsednika Evropske komisije, da je poleg voditeljev držav iz Srednje in Vzhodne Evrope lahko vabljen tudi voditelj katere druge države iz EU. Slovenija se je letos odločila, da povabi na predsedniški ravni nemškega predsednika.

Pobuda Tri morja predstavlja letno srečanje voditeljev držav članic, visokih predstavnikov Evropske komisije, gostov ter predstavnikov Vlade Združenih držav Amerike.

Tako zdaj postaja eno od pomembnih orodij za spodbujanje vsestranskega razvoja v tem delu Evropske unije, za enakovredno vpetost tega dela v Evropsko unijo, zlasti v energetskem in infrastrukturnem smislu ter izkazano naklonjenost transatlantskemu sodelovanju.

V tem smislu sicer ohranja in celo krepi regionalni pečat, toda zelo vpet v Evropsko unijo, in ohranja transatlantsko razsežnost. Ocenjujem, da bo potek razprav v okviru poslovnega foruma, zlasti pa političnega vrha, ilustriral ta razvoj pobude od njene zamisli pred 4 leti, prve konference pa vse do današnje v Sloveniji, in pokazal potencial, ki jo ima za prihodnost."

Foto: Nebojša Tejić/STA