Predsednik Pahor je vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge SNG Maribor

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je udeležil slavnostne akademije ob stoletnici Slovenskega narodnega gledališča Maribor in ob tej priložnosti SNG Maribor vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge, za izjemen prispevek k razvoju uprizoritvenih umetnosti in oblikovanju slovenske kulturne identitete.

Predsednik Pahor je bil častni pokrovitelj slavnostne akademije ob stoletnici SNG Maribor.


Foto: Nebojša Tejić/STA

Utemeljitev:

Za izjemen prispevek k razvoju uprizoritvenih umetnosti in oblikovanju slovenske kulturne identitete prejme ob stoletnici ustanovitve Slovensko narodno gledališče Maribor zlati red za zasluge.

Konec prve svetovne vojne je prinesel nov čas, razpad štirih cesarstev je Evropo narisal na novo. Zavedanje naroda in jezika je bilo posebej močno na ozemljih, ki so jim obeti povojne ureditve napovedovali življenje onkraj meja domovine. Maribor je postal mesto, kjer so se zavedni domoljubi, z mečem ali peresom, borili za ohranitev slovenske besede – pisane, govorjene, pete. Živahno kulturno-umetniško ustvarjanje, ki je v ljudeh krepilo željo po prihodnosti v zedinjeni domovini, je prav v mariborskem gledališču slovensko besedo postavilo na veliki oder.

Zavedanje o pomenu in moči umetniškega ustvarjanja v materinščini je vodilo nestorja mariborskega gledališča Hinka Nučiča in somišljenike, da so leta 1919 v Mariboru ustanovili prvi stalni slovenski poklicni ansambel. V krstno sezono je gledališče vstopilo 27. septembra 1919 z uprizoritvijo Jurčičeve tragedije Tugomer.

V letih, ki so sledila, je takratno Narodno gledališče v Mariboru privabljalo ljubitelje gledališča s številnimi uprizoritvami znamenitih dramskih del v slovenskem jeziku. Že leta 1920 so začeli tudi z uprizarjanjem oper in operet.

Slovensko narodno gledališče Maribor je bilo vselej tudi prostor, odprt za sprejemanje in srečevanje. Po požigu Narodnega doma v Trstu leta 1920 je širokosrčno sprejelo umetnike, ki so tragično izgubili oder, in jim ponudilo svojega – tako so nastale nekatere izjemne igralske stvaritve in so se rodila velika imena slovenskega teatra. Ob zori druge svetovne vojne je podobna usoda doletela mariborske umetnike – okupator je za nekaj let utišal muze slovenske besede. Slovenski dramski in operni ansambel sta bila znova vzpostavljena šele po koncu druge svetovne vojne.

Odtlej se je Slovensko narodno gledališče Maribor postopoma razvijalo v naš največji javni kulturni zavod. Pod svojim okriljem združuje skoraj petsto ljudi, ki življenje posvečajo odru. V Evropi ni veliko gledaliških hiš, kjer hkrati ustvarjajo dramski, operni in baletni umetniki ter simfonični orkester. Gledališče je postalo dom številnim velemojstrom besede, glasbe in plesa – marsikaterega je pot pripeljala iz tujine, v Mariboru pa so ga sprejeli z odprtimi rokami. Od leta 1965 je gledališče tudi gostitelj in dom osrednjega slovenskega gledališkega festivala Borštnikovo srečanje in tekmovanja mladih opernih pevcev Ondina Otta.

O odličnosti umetniškega izraza pričujejo številna mednarodna gostovanja, na katerih mariborski umetniki navdušujejo najzahtevnejša občinstva, prav tako pa v Mariboru gostujejo umetniki iz tujine, ki bogatijo tako oder kot mesto. Tudi obiskovalci prihajajo od blizu in daleč, v hiši se slišijo različne govorice in jeziki. Zaradi gledališča je mesto večje.

Zgodba o Slovenskem narodnem gledališču Maribor je presunljiva pripoved o stoletnem neusahljivem prizadevanju slovenskih umetnikov za obstoj in pravico ustvarjanja v maternem jeziku v varnem in neodvisnem templju navdiha in umetniške svobode. Od pomenljivih dramskih uprizoritev do himničnih spevov in dih jemajočih plesnih korakov je Slovensko narodno gledališče Maribor dom silovite umetniške ustvarjalnosti, ki tankočutnim ljubiteljem gledališča ponuja roko v svet čudežnega ali pa jim nastavlja zrcalo in opominja k tistemu, kar je prav in dobro.

Republika Slovenija z državnim odlikovanjem izkazuje Slovenskemu narodnemu gledališču Maribor spoštovanje, hvaležnost in ponos slovenskega naroda za izjemen prispevek k razvoju gledališča in oblikovanju slovenske kulturne identitete.


Foto: Nebojša Tejić/STA