Predsednik Pahor ob predstavitvi novega Komentarja Ustave Republike Slovenije: "Pomemben dosežek za vladavino prava in pravno znanost"

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil slovesne predstavitve novega Komentarja Ustave Republike Slovenije, na kateri je nastopil kot slavnostni govornik.


V nadaljevanju je besedilo slavnostnega govora predsednika republike. Velja govorjena beseda!

Cenjeni gospod rektor, visoki gostje, dame in gospodje,

Slovenci smo sprejeli ustavo naše republike tako rekoč v procesu osamosvajanja. Tako, kot se je v procesu osamosvajanja oblikovala naša država, so se postavljali tudi temelji naše ustavne ureditve. Vizija je bila in ostaja, da naj bo Slovenija demokratična država, demokratična republika vseh prebivalcev te države in hkrati narodna država slovenskega naroda, temelj njegovega obstoja in razvoja v povezanosti z drugimi evropskimi narodi.

Ustanovitev lastne države in njeno mednarodno priznanje sta najpomembnejša in najbolj prelomna zgodovinska dosežka Slovencev, s katerima smo se konstituirali kot nacija. Poleg tega gre za enega tistih redkih zgodovinskih trenutkov, ko smo bili enotni. V kolektivnem zgodovinskem spominu se utrjuje pomen plebiscita o samostojnosti in ustanovitev lastne države. To je v redu in prav. Menim pa, da se podcenjuje pomen demokratizacije oziroma slovenske politične pomladi na prelomu devetdesetih let, vključno s prvimi demokratičnimi volitvami, ter sprejetje nove ustave.

Mislim, da moramo kot nacija in kot država storiti več za to, da spomnimo, da ne demokracija ne lastna država nista bili zgodovinsko samoumevni in da nista nujno trajni dobrini, če za to ne bomo aktivno skrbeli. Za obe temeljni dobrini in prvini, za demokracijo in za državo, je bistvena ustava. Ocenjujem, da pomenu ustave za naš demokratični in državotvorni razvoj pripisujemo premalo splošne pozornosti. Današnja predstavitev tretjega komentarja ustave vsaj deloma odpravlja ta primanjkljaj splošne pozornosti in zanimanja za razvoj ustavnosti v Sloveniji.

Spoštovane gospe in gospodje, ustava je najpomembnejši, temeljni dokument vsake države. Določa temeljno ureditev države, pravna in politična načela na katerih država temelji, določa organizacijo države, temelje pravnega reda, še posebej pa katalog temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Določa našo državo, kot evropsko ustavno demokracijo. Bistvo ustavne demokracije je, da je to demokracija v okvirih, kot jih in ki jih določa prav ustava. Človekove pravice in svoboščine, ki so jih dolžni spoštovati in uveljavljati vsi organi države, določa in varuje ustava. Vsi organi so dolžni delovati v okviru pooblastil, ki jim jih nalaga ali daje ustava, v skladu z njeno črko in njenim duhom.

Ustava zagotavlja vladavino prava v ustavnih demokracijah. Je rezultat tisočletnega razvoja teženj po omejitvi oblasti, po njeni legitimnosti. Oblast je legitimna edino, če se izvaja okviru in v skladu z ustavo. Ustava je temelj vladavine prava, temelj pravičnosti v sodobnih demokratičnih družbah. Ustava določa meje, okvire legitimnega ravnanja oblasti; mimo ustave ali celo v nasprotju z njo je vsako izvajanje oblastnih pooblastil protiustavno, torej načeloma nično. Nekateri, ki ste danes pisci tega tretjega komentarja k Ustavi, ste bili tudi udeleženi in vodilni v procesu oblikovanja naše ustave in države.

Naj na koncu rečem, da ustavna načela in norme niso statični, na njihovo interpretacijo in aplikacijo v konkretnih primerih vpliva praksa sodišč, predvsem praksa ustavnega sodišča, pa tudi drugih, tujih ustavnih sodišč, še zlasti pa praksa evropskega sodišča v Luksemburgu. Kolikor pa gre za varstvo človekovi pravic, pa vsekakor tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu.

Tudi mnenja, stališča in interpretacije v pravni znanosti, v ustavno pravni doktrini pa še posebej, so pomembna pri vsakokratnem odločanju ustavnega sodišča in tudi vseh drugih sodišč in organov v državi, ki so dolžni vedno odločati ustavno skladno. Praksa sodišč, učenje teoretikov in navsezadnje življenje samo so poleg same dikcije norm ali načel v ustavi pomembni temelji za razumevanje ustave, v njej zapisanih ustavnih načel in norm. Prav to, praksa sodišč in mnenja doktrine, pravne znanosti, pa je tisto, kar je zbrano in sistematizirano v komentarju k Ustavi. Dobre četrt stoletja prakse našega ustavnega sodišča, praksa drugih, tudi tujih sodišč, in spoznanja pravne teorije hkrati omogočajo in zahtevajo obdelavo in predstavitev v novem komentarju Ustave.

Ne dvomim, da je novi komentar k Ustavi Republike Slovenije izjemno pomemben dosežek z vidika razvoja ustavno-pravne znanosti. Še bolj pa je pomemben za prakso naših sodišč, in še zlasti za delo ustavnega sodišča, varuha ustave in ustavnosti zoper kršitve ali zlorabe kogarkoli, tudi najvišjih organov države, tudi zakonodajalca, tudi parlamentarne večine. Prav to, varstvo pravne države zoper ravnanje države in njenih organov v nasprotju z ustavo, pa je smisel, temeljna dolžnost in hkrati pooblastilo ustavnemu sodišču. Pri tem izjemnem poslanstvu naj bo novi Komentar Ustave v pomoč vsem, ki so v pravosodju pa tudi širše, dolžni skrbeti za spoštovanje ustave, v pomoč ustavnemu sodišču pa še posebej.

Sprejmite, prosim, spoštovani gospod rektor in vsi, ki ste sodelovali pri tem pomembnem podvigu, moje iskrene čestitke in zahvalo za pomemben dosežek za vladavino prava in za pravno znanost. Želim si, da bi ta dogodek, ki ni le izdaja neke knjige, marveč zelo zahtevno delo in pomeni državotvorno razvijanje naše ustavnosti, odmeval tudi širše v javnosti kot pomemben mejnik in znak, da se dobro zavedamo, kako pomemben je razvoj ustavne znanosti in doktrine. V vsej naši narodni zgodovini smo odkrili, da ni boljše oblike upravljanja in organiziranosti države, kot je demokracija. Ta ni popolna, vendar smo jo dolžni izpopolnjevati po naših najboljših močeh. Kot je dejal dr. Bučar leta 1990 ob prvem sklicu tedanje republiške skupščine, smo Slovenci s tem končno dokazali, da smo sposobni vse naše probleme in težave reševati znotraj demokratičnih ustanov.


Foto: Tamino Petelinšek/STA

Novi Komentar Ustave Republike Slovenije je izšel pri založbi Nove univerze. Urednik izdaje je izr. prof. dr. Matej Avbelj, pri njenem nastajanju pa je sodelovalo sedeminpetdeset najuglednejših slovenskih pravnih strokovnjakov, ki bodo komentar sproti posodabljali v digitalni različici, v obdobju petih let pa tudi v knjižni. Komentar bo odslej izhajal v dveh delih. Prvi, obsežnejši del, je posvečen človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam z izrazitim poudarkom na njihovi uporabi v praksi. Drugi del pa je osredotočen na ustavnopravno analizo državne ureditve Republike Slovenije. Komentar bo vsebinsko in oblikovno usmerjen k uporabniku, zato si ustvarjalci prizadevajo, da bi postal živa enciklopedija slovenske ustavnosti.