Predsednik Republike Slovenije je na dan državnosti vročil odlikovanja zlati red za zasluge in odlikovanja red za zasluge.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes, na dan državnosti na slovesnosti v Predsedniški palači vročil odlikovanja zlati red za zasluge: Tini Maze za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču ter navdih ljudem, ter red za zasluge: Planinskemu društvu Ljubljana - Matica za vsestranski prispevek pri razvoju slovenskega planinstva in ob 120. obletnici društvenega dela; Miletu Trampušu in Nevi Trampuš za prispevek k razvoju ljubiteljske kulture na področju folklorne dejavnosti, kakovostnega poustvarjanja slovenskega plesnega in glasbenega izročila ter oblačilne dediščine; Glasbeni matici (Italija) za delovanje v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji; in Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu za delovanje v korist slovenske narodne skupnosti v Avstriji.


Foto: STA/Nebojša Tejić

V nadaljevanju govor predsednika republike na vročitvi:

Spoštovana odlikovanka, odlikovanke, odlikovanci, visoki gostje, gospe in gospodje.

Vem, da utegne zveneti nekoliko osladno, vendar je res. Danes zlasti, ker je praznik naše države prijetno vznemirjen in vznesen. Zelo verjetno je, da je k taki sentimentalnosti pripomogla tudi odločitev, da prav na osrednji praznik naše državnosti podelim pomembnim, uglednim uspešnim in slavnim ljudem državna odlikovanja. V veliko čast mi je, da prav danes v imenu države, ki praznuje in vseh njenih ljudi, ki praznujejo skupaj z njo nagradimo tiste, ki so s svojimi talenti, odrekanji, pogumom, samozavestjo in vizijo ta praznik naredili še slovesnejši in še lepši. V tem kratkem, zanimivem, a tudi precej zahtevnem času, ko vam po svojih najboljših močeh služim kot predsednik republike, v čigar pristojnosti je tudi podelitev odlikovanj, bi rad izpovedal eno pomembno ugotovitev in ta se nanaša na odlikovance.
Spoštovani odlikovanci,

ne glede na to, kdo ste prejemniki nagrad in odlikovanj in ne glede na to, zakaj jih prejemate, imate eno skupno lastnost. Imate osebnost. Imate značaj. Imate izdelan vrednostni sistem. In imate neskončno močno voljo, da se borite za tisto v kar verjamete, ne glede na okoliščine. Ko praznujemo državo in domovino pravzaprav slavimo njune najbolj odlične lastnosti in najbolj plemenite značajske lastnosti naših ljudi. Ko slavimo prejemnike odlikovanj skupaj z njimi praznujemo dosežke, ki so izjemni in izredni. So navdih drugim. So spodbuda za druge. So najbolj odlične lastnosti, ki so vzor družbi.

Spoštovani,

odlikovanje, zato ni le priznanje vam, posamezniku, posameznici ali skupini, ker so nekaj naredili dobro ali bolje od drugih. Je veliko več od tega. Je sporočilo vsem nam, da se moremo in moramo veseliti uspehov drug drugega. Da zmoremo izreči pohvalo in zahvalo tistim, ki jo zaslužijo. Da se znamo navdihovati z zmagami, ki so jih dosegli drugi, za preizkušnje, ki jih morda uspemo opraviti sami. Čestitke odlikovancem in čestitke ob prazniku . Kot sem že bil enkrat dejal se odlikovanec in praznik čudovito zlivata eden z drugim. Čestitke.

Utemeljitve:

Za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču ter navdih ljudem prejme TINA MAZE ZLATI RED ZA ZASLUGE.

Tina Maze je s svojimi rekordnimi uspehi v letošnji smučarski sezoni postala slovenska narodna junakinja.

V celotni zgodovini ženskega smučanja je le šest smučark zmagalo v vseh petih disciplinah, le trem pa je to uspelo v eni sami sezoni. In ena od njih je Tina Maze. V letošnji sezoni je dosegla kar enajst zmag in zbrala rekordno število točk svetovnega pokala. Pa to še ni vse. Presegla je tudi dosedanji trinajst let star rekord svetovnega smučanja po številu zmagovalnih stopničk v eni sezoni. Zmagala je v skupnem seštevku disciplin veleslaloma, superveleslaloma in superkombinacije ter bila druga v smuku in slalomu.

Blestela je na smučarskih progah od uvodne tekme naprej, drugega za drugim je presegala rekorde in zaporedoma stopala na stopničke. To so dosežki, ki so slovensko in svetovno smučanje postavili na višjo raven, prihodnjim generacijam smučarjev pa postavili še teže dosegljive cilje.

Veliki kristalni globus za skupno prvo mesto v svetovnem pokalu 2012/13 mladim slovenskim športnim navdušencem ne pripoveduje le o zmagah, slavi in zvezdništvu njihove ikone Tine Maze. Ne pripoveduje le o dosežkih, pač pa tudi o poti do njih. Pripoveduje o železni volji in odrekanju, o vztrajnosti in samodisciplini, o značajskih potezah in moči osebnosti. Pripoveduje tudi o celotni ekipi, ki je Tino Maze spremljala na njeni zmagoviti poti. O ekipi, ki je znala povezati vsa svoja raznovrstna znanja ter jih tudi sistematično dograjevati z iskanjem in popravljanjem slabosti, ki je znala vzpostavljati zmagovito vzdušje in motivacijo ne glede na morebitne padce ter ki je predvsem verjela, da zmore. Odnosi so temelj uspeha in bistvo življenja, pove Tina Maze ob svojih zmagovitih izkušnjah.

Tina Maze je Slovenijo, njeno zastavo, himno in njene športnike trajno proslavila daleč po svetu. Ves čas svoje tekmovalne sezone je ohranjala spoštljiv odnos do državnih simbolov, poskrbela je za prevod slovenske himne v nekaj svetovnih jezikov, ob vsakem njenem uspehu na zmagovalnem odru je ponosno vihrala slovenska zastava. Predvsem pa je Tina Maze, večkratna izbranka športnih novinarjev Slovenije, s svojimi uspehi dala močan navdih mladim rodovom Slovencev, tako športnikom, ki se bodo tudi zaradi nje odločali za udejstvovanje v športu, pa tudi vsem drugim, ki so prek Tine Maze prepoznali pomen volje, vztrajnosti, ekipnega dela in znanja.

Za vsestranski prispevek pri razvoju slovenskega planinstva in ob 120. obletnici društvenega dela prejme PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA-MATICA RED ZA ZASLUGE.

Planinsko društvo Ljubljana-Matica je največje društvo v Planinski zvezi Slovenije in kot tako zelo pomemben dejavnik pri razvoju slovenskega planinstva, vodništva, alpinizma, posebej tudi pri delu mladih planincev, markacijske dejavnosti in varstva narave. Pomembna prednost društva s tako dolgo tradicijo je urejen sistem prenosa znanj in izkušenj, sobivanje različnih generacij ljubiteljev gora pa daje društvu novo kakovost in omogoča vzajemno spoštovanje.

Ljubljana-Matica je združenje članic in članov, ki prostovoljno opravljajo cel spekter nalog. Razvijajo različne planinske športne panoge, od planinstva do alpinizma, od prostovoljnega vodništva do športnega plezanja, od gorskega reševanja do odprav v tuja gorstva, skrbijo pa tudi za planinske poti, koče in gorsko naravo. Aktivni so tudi na področjih založništva, informiranja in arhivske dejavnosti.

Skupaj s Slovenskim planinskim društvom je bilo leta 1893 ustanovljeno tudi Osrednje društvo, ki je prednik današnjega društva Ljubljana-Matica. V tistem času, ko so se narodno zavedni Slovenci odločili za ustanovitev lastne slovenske planinske organizacije, je bilo Osrednje društvo centrala za vse planinske podružnice na celotnem slovenskem ozemlju Avstro-Ogrske monarhije in hkrati društvo ljubljanskega območja, ki je zbiralo člane in mecene, reševalo gmotno problematiko, vzdrževalo stike z oblastjo ter skrbelo za dovoljenja za graditev slovenskih planinskih koč in poti. Skladno s širitvijo dejavnosti je iz leta v leto naraščalo tudi članstvo. Glede na družbene razmere je bilo delovanje prežeto z narodno zavednim in obrambnim poudarkom, še poseben na ohranitvi slovenske podobe domačih gora, zlasti Triglava.

Značilno intenzivno delo članov Osrednjega društva se je nadaljevalo tudi po drugi svetovni vojni, ko je bilo leta 1949 ustanovljeno Planinsko društvo Ljubljana-Matica. Zagnanost in požrtvovalnost vodita člane društva tudi v današnjem času, ki zaradi povečanega obiska gora od njih zahteva prilagoditev sodobnim potrebam. Člani in njihova solidarnost so tudi danes zgled odgovorne skrbi za planinstvo, za vzdrževanje planinskega omrežja ter odnosa posameznika do soljudi in do gorske narave. O tem pričajo tudi mnogi vrhunski alpinisti, ki so bili in so še vedno člani PD Ljubljana-Matica.

Za prispevek k razvoju ljubiteljske kulture na področju folklorne dejavnosti, kakovostnega poustvarjanja slovenskega plesnega in glasbenega izročila ter oblačilne dediščine prejmeta MILE TRAMPUŠ in NEVA TRAMPUŠ RED ZA ZASLUGE.

Neva in Mile Trampuš sta s svojim skrbnim proučevanjem in poustvarjanjem slovenskega ljudskega plesa in glasbe pomembno prispevala k ohranjanju in uveljavljanju žive slovenske kulturne dediščine. Njun opus je v slovenski folklori zapustil neizbrisen pečat, ki sta ga predano ustvarjala celih petdeset let in pri tem dokazala velike človeške vrline ter vodstvene, strokovne in umetniške sposobnosti.

Svojo ustvarjalno pot v folklori sta začela kot člana Akademske folklorne skupine France Marolt, leta 1971 pa sta v Velenju ustanovila Šaleško folklorno društvo Koleda. Koleda je pod njunim 40-letnim vodstvom postala ena najvidnejših folklornih skupin v slovenskem prostoru, ki ji je uspevalo uveljavljati verodostojen prikaz tradicionalnih plesnih, pevskih in inštrumentalnih prvin ter jih uspešno povezati z odličnimi odrskimi postavitvami. V skupini je v času, ko sta jo vodila, plesalo, pelo in igralo 720 članov, ki so se predstavili na več kot 1900 nastopih pred več kot 1.700.000 gledalci v 20 državah na treh celinah. To so impresivne številke, ki govorijo same zase o ljubezni do ljudske kulture, veselju do življenja in ustvarjalni moči.

Kot poznavalca ljudskega plesnega izročila sta bila priljubljena predavatelja, mentorja in ena vodilnih pedagogov na tem področju. Obiskovala sta tudi zdomske skupine in imela zanje seminarje, sistematično sta dopolnjevala svoje znanje na področjih igranja inštrumentov, ljudskega petja in plesne zapuščine slovenskih pokrajin ter svoja spoznanja redno objavljala v strokovni literaturi. Predvsem pa sta Neva in Mile Trampuš pritegnila številne generacije mladih, ki so spoznavale ljudsko plesno, glasbeno in oblačilno dediščino ter ljudsko kulturo nasploh, jo vzljubile in širile njuno znanje.

Pri svojem delu sta uspešno povezala več področij: etnomuzikološko delo Mileta Trampuša, ki se je osredotočal predvsem na glasbene priredbe in vzgojo mladih godcev in ki odlikovanje žal prejema posmrtno, ter Neve Trampuš, ki se je posvečala odrskim postavitvam, plesni tehniki, petju in bleščeči kostumski podobi.

Neva in Mile Trampuš sta se s svojim prispevkom k uveljavljanju slovenske ljudske dediščine trajno zapisala med ambasadorje slovenske kulture.

Za delovanje v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji prejme Glasbena matica (Italija) RED ZA ZASLUGE.

Po 100 letih delovanja Glasbene matice s sedežem v Trstu in šolami v Gorici, Špetru, Trstu in Ukvah ta pomembna ustanova v prostoru slovenske skupnosti na drugi strani meje ohranja svojo neprecenljivo vlogo v življenju tamkajšnje slovenske skupnosti ter njenem glasbenem in kulturnem ustvarjanju.

Na pobudo ljubljanske Glasbene matice je nastala leta 1909. Danes je to večstopenjska šolska glasbena ustanova, ki je prisotna kar v treh pokrajinah, kjer živijo Slovenci v Italiji: Tržaški, Goriški, Videmski. Ima čez 600 gojencev in je do zdaj izšolala več kot 100 diplomantov. Njeni učenci in profesorji se uveljavljajo kot akademski glasbeniki in kulturni delavci na številnih področjih, mnogi so postali mednarodno priznani koncertanti, zborovodje in skladatelji ali publicisti in muzikologi.

Ustanova ima skrben odnos do svojih diplomantov tudi po koncu njihovega študija. Vključujejo jih v svoj učiteljski kader ali med izvajalce koncertnih sezon in vsakoletnih zaključnih akademij najbolj nadarjenih učencev ter diplomskih recitalov, ki so se v zadnjih letih pomnožili zaradi lepega števila absolventov iz najrazličnejših glasbil. Še danes je živa tudi pobuda iz petdesetih let prejšnjega stoletja za nastope učencev Glasbene matice po slovenskih šolah, kar je pomembna spodbuda najmlajšim za glasbeno vzgojo.

Glasbena matica je sprva imela svoj sedež v Narodnem domu v Trstu in tam doživela svoj prvi razcvet pred izbruhom prve svetovne vojne. Vse od takrat je prisotna v kulturni stvarnosti tržaškega območja in je še danes eden osrednjih centrov vzgoje mladih generacij slovenske skupnosti v Italiji na področju glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Kljub številnim oviram je ves čas kazala izjemno življenjsko moč ter globoko zavest o pomenu svoje vloge za kulturno in narodno identiteto slovenske skupnosti v Italiji. Velike zasluge za njeno trdoživost imajo člani učnega in upravnega osebja, njihova plemenitost, pa tudi predanost slovenski skupnosti, njeni kulturi, njeni glasbi, pa tudi kulturi in glasbi na sploh.

Delovanje Glasbene matice je zgled nenehnih prizadevanj za kakovost in razvoj. Je tudi zgled visoko strokovnega in nesebičnega dela, ki ne priznava ovir, pač pa le priložnosti za krepitev notranje moči in ustvarjalne energije, ki jim jo med drugim daje tudi glasba.

Za delovanje v korist slovenske narodne skupnosti v Avstriji prejme Zvezna gimnazija in Zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu RED ZA ZASLUGE.

Vodilo slovenske gimnazije v Celovcu od njene ustanovitve leta 1957 so splošna gimnazijska in realnogimnazijska izobrazba, socialna in mirovna vzgoja, ohranjanje in oblikovanje slovenske narodne skupnosti in njene prihodnosti na temelju povezovanja dveh sosednjih narodov, dvo- in večjezičnost, težnja po posredovanju med jeziki in kulturami ter povezovanje generacij. Od nekdaj velja za steber slovenstva. V njenih klopeh so sedeli in se izobraževali številni predstavniki slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji. Tudi danes ima vodilno vlogo pri izobraževanju pripadnikov slovenske narodne skupnosti ter ohranjanju slovenskega jezika in kulture. Pri svojem večnamenskem poslanstvu si prizadeva za ohranjanje sožitja med narodoma, ki ju vežeta skupna zgodovina in bogata kulturna dejavnost. Ker je povezovanje pomemben dejavnik za šolo in je že od vsega začetka premagovala meje in miselne pregrade, temelji njeno delovanje na evropskem duhu nadregionalnosti in sledi svetovni – Unescovi zamisli o solidarnosti. V tem duhu se povezuje in sklepa partnerstva s šolami iz Slovenije, Italije in Avstrije ter izvaja vsakoletno posebno obliko povezovanja v smislu pobratenja s slovenskimi kulturnimi društvi (od leta 1980/81).

Šola tako skrbi za blaginjo mladih, podpira njihovo nadarjenost in ustvarjalnost ter pomaga mladim pripadnikom slovenske narodne skupnosti pri utrjevanju njihove slovenske samozavesti in identitete.

Kot izobraževalna ustanova dosega visoko raven kakovosti, kar se kaže tudi v dobrih rezultatih njenih maturantk in maturantov na zaključni maturi, pa tudi na njihovi življenjski poti. V šolskem letu 2011/12 je že 50. generacija maturantk in maturantov opravljala zaključne izpite, skupno pa so do zdaj uspešno končali svoje šolanje 1903 učenci/učenke. Letos se jim bo pridružilo še nekaj nad 50 maturantk in maturantov.

Poleg izobraževalnega poslanstva opravlja slovenska gimnazija v Celovcu tudi pomembno poslanstvo pri utrjevanju slovenske narodne zavesti in pri ohranjanju slovenskega jezika ter s tem življenjske in ustvarjalne moči državljanov Republike Avstrije, ki so pripadniki slovenske narodne skupnosti.