Predsednik republike o potrebi po novi viziji Evrope, saj sedanji institucionalni okvirji ne zadoščajo za oblikovanje celovitih in učinkovitih politik Evropske unije

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes nagovoril udeležence razprave "Migracije in človekova varnost", ki so jo v okviru razprave o celoviti globalni strategiji zunanje in varnostne politike EU organizirali Inštitut Evropske unije za varnostne študije (EUISS), Ministrstvo za zunanje zadeve RS in Center za evropsko prihodnost. Na dogodku, ki je potekal v Predsedniški palači, je imel predsednik republike osrednji nagovor, v katerem je poudaril, da reševanje begunske krize ni samo vprašanje politične volje, temveč je predvsem vprašanje institucionalnih okvirov za oblikovanje celovite in učinkovite evropske politike. Predsednik Pahor je posebej izpostavil tudi humanitarni vidik begunske krize.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Uvodoma je predsednik dejal, da se Evropska unija vse od uveljavitve Lizbonske pogodbe, v začetku decembra 2009, sooča z dvema krizama, finančno in migrantsko. Poudaril je, da to počne slabše kot bi lahko, saj delovanje unije ni prilagojeno novodobnim izzivom in globalnim trendom. "Moje mnenje je, da moramo temeljito in konceptualno odgovoriti na vprašanje, kako naprej. V nasprotnem primeru se nam bo dogajalo, da se bomo tako kot ob migrantski krizi tudi v primeru soočanja z drugimi izzivi sodobnega sveta vedno znova znašli v položaju, ko bomo ugotovili, da nam institucionalni okvir EU na nek način, sam po sebi, ne dopušča, da bi se do uspešnih rešitev dokopali prej ali uspešneje," je v nagovoru začrtal svoj pogled v prihodnost predsednik Pahor in izpostavil, da potrebujemo drzno, a premišljeno zamisel o nadaljevanju tiste poti, ki nas je pripeljala do sem. "To pa je pot sodelovanja in povezovanja." S tem je predsednik republike ponovil svoje prepričanje, da je potrebno začeti razpravo o novi viziji Evropske unije, ki bo po njegovem mnenju korak naprej k bolj integrirani politični uniji.

Predsednik Pahor je opozoril, da EU ne sme prepustiti pobude tistim politikam, ki vidijo njeno prihodnost v vračanju v pretekle vzorce nacionalnih suverenosti. V tem kontekstu je izpostavil begunsko krizo kot humanitarno vprašanje, ki pa je v pomanjkanju celovite politike EU postala vse bolj varnostno vprašanje, predvsem, ker se pri njenem reševanju soočamo s pomanjkanjem institucionalnih okvirov za boljše rešitve. Begunska kriza ravno zaradi nesposobnosti učinkovitega reševanja postaja tudi varnostni problem, je dejal.

V kontekstu izboljšanja institucionalnega okvira vidi predsednik republike tudi okrepitev skupne zunanje in varnostne politike EU z jasnejšim mandatom in orodji, ki bodo omogočala reševanje konfliktov, ki obkrožajo Evropsko unijo.

Po besedah predsednika republike Evropska unija ne sme zamuditi zgodovinske priložnosti, da ob velikem, skupnem intelektualnem in političnem naporu čim prej oblikuje vizijo prihodnjega razvoja, ki se mora po njegovem mnenju odražati v še tesnejšem povezovanju. »Moje mnenje je, da je zdaj, ko se na prvi pogled zdi trenutek najmanj primeren, v resnici najbolj pravi čas, da vsi, ki nam zamisel Evropske unije pomeni ne samo mir in ne samo varnost in ne samo blaginjo, za nas in za prihodnje rodove, stopimo skupaj in da v nekaj naslednjih letih ob izrednem intelektualnem in političnem naporu ponudimo alternativno vizijo razpadanju EU. Zdaj je politično pravi čas. Če ga bomo zamudili, bomo lahko čez nekaj let ugotovili, da smo zamudili trenutek, v katerem smo na križišču zgodovine imeli tisti, ki verjamemo v skupno Evropo in v njen pomen za mir, svobodo, oziroma njen globalni vpliv v svetu, priložnost da bi ljudem, ki se ozirajo za alternativami, ponudili tisto pot, v katero verjamemo. Kot tudi, da smo zaradi nemoči ali intelektualne nesposobnosti, oziroma zaradi ravnodušnosti pustili, da usoda in inercija prepustita ta zgodovinski tok tistim, ki vidijo prihodnost v vrnitvi v preteklost.

Priprava nove globalne strategije zunanje in varnostne politike EU vključuje niz informativnih posvetov v državah članicah. Osrednja tema današnjega posveta, ki se je odvijal v Predsedniški palači, je bila strateški pristop EU do begunske krize.