Predsednik republike v Dubrovniku zagovarjal stališče, da potrebujemo več Evrope in dal podporo pobudam, ki ne bodo vnašale novih delitev, ampak krepile evropsko idejo

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se včeraj in danes na povabilo predsednice Republike Hrvaške Kolinde Grabar-Kitarović udeležuje srečanja Dubrovnik Forum 2016, ki nosi naslov "Krepitev Evrope: povezovanje Severa in Juga" v okviru pobude "Baltic, Adriatic, Black Sea (BABS). Ta neformalna platforma omogoča krepitev srednjeevropskega sodelovanja in povezovanja severa in juga – od Baltskega in Jadranskega do Črnega morja. K pobudi je povabljenih 12 najvišjih voditeljev sodelujočih držav, tudi Slovenije. 

V okviru srečanja je predsednik Pahor včeraj sodeloval na otvoritvi foruma ter na predsedniški okrogli mizi "The Three Seas Initiative". Na predsedniški okrogli mizi so poleg slovenskega predsednika Pahorja in gostiteljice predsednice Republike Hrvaške Kolinde Grabar-Kitarović sodelovali še predsednik Republike Poljske Andrzej Duda, predsednik Madžarske János Áder, predsednica Republike Litve Dalia Grybauskaitė, predsednik Republike Bolgarije Rosen Plevneliev, nekateri ministri in drugi visoki gostje.

Razprava panelistov je bila osredotočena na identifikacijo transportnih, energetskih in digitalnih projektov, ki bodo bolje povezali področje treh morij. Predsednik Pahor je na panelu podprl pobudo "The Three Seas Initiative" ter podal predlog, da bi predsedniki k pobudi povabili tudi predsednike vlad oziroma ministre, ki so pristojni za implementacijo identificiranih projektov ter jih lahko zagovarjajo v razpravah o večletnem finančnem okvirju, ki je predviden za takšne projekte. Predsednik republike Borut Pahor je spregovoril tudi o krizi Evropske unije in poudaril, da lahko institucionalno krizo EU rešimo le s t.i. hibridno vizijo Evropske ideje ter z ukrepanjem na različnih nivojih. Ob tem je predsednik ponovil, da verjame v Evropsko unijo in si želi pragmatično vizijo rešitve, ki bo kos velikim problemom. Na koncu je predsednik dejal, da vidi pobudo treh morij kot enega možnih odgovorov, kako skupaj nasloviti krizo evropske ideje in ne kot novo delitev Evrope na vzhod in zahod. 

Predsednik je izpostavil, da se soočamo s pomanjkanjem zaupanja v evropsko idejo, zato moramo biti zelo pozorni, da s svojimi pobudami in idejami med ljudi ne vnesemo sporočila, da je evropska ideja v zatonu in da so v vzponu regionalne pobude.


Foto: Hina

Namen in cilj tokratnega foruma je okrepiti gospodarsko sodelovanje dvanajstih držav z območja med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem - Litvo, Latvijo, Estonijo, Poljsko, Češko, Slovaško, Madžarsko, Avstrijo, Hrvaško, Slovenijo, Romunijo in Bolgarijo ter oblikovanje prav tako neformalne platforme za krepitev politične podpore projektom, ki so v skupnem interesu sodelujočih držav, EU in celotne transatlantske skupnosti.

Pobuda zajema območje s 180 milijoni prebivalcev, ki ga zaznamujejo pomembne razlike na področju multikulturnosti, gospodarstva, integracije v zvezo Nato in EU, različna stališča glede begunske krize, pa tudi veliko skupne zgodovine in kulturne dediščine.

Pozno popoldne se je predsednik Pahor sestal z madžarskim predsednikom Janosom Aderjem, s katerim sta govorila predvsem o tesnejšem vsestranskem sodelovanju med Slovenijo in Madžarsko, ter se dogovorila za neformalno srečanje v začetku oktobra. V pogovoru sta posebno pozornost posvetila migracijam ter aktualnim vprašanjem, povezanim z Evropsko unijo in njenim prihodnjim razvojem.

Danes bo imel predsednik Pahor ob robu foruma bilateralni pogovor z gostiteljico, predsednico Republike Hrvaške Kolindo Grabar-Kitarović ter poljskim predsednikom Andrzejem Dudo.