Odziv Urada predsednika RS na italijanski dan spomina na fojbe

Spoštovanje skupaj ugotovljene zgodovinske resnice za skupno prihodnost, predsednika Pahor in Mattarella skupaj v Trstu 13. julija na obeležitvi 100. letnice požiga Narodnega doma, ki bo hkrati vrnjen slovenski skupnosti

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella bosta letos skupaj obeležila 100. obletnico požiga Narodnega doma. Predsednik Pahor ocenjuje, da bo slovesnost, ki bo potekala 13. julija letos v Trstu, najboljša simbolna in stvarna priložnost za pogled v preteklost in skupno usmerjenost v prihodnost.

Predsednik Pahor je sicer že lansko leto, po slovesnosti v Bazovici, v pismu italijanskemu predsedniku Mattarelli izrazil zaskrbljenosti v zvezi z nesprejemljivimi izjavami visokih predstavnikov Italijanske republike ob dnevu spomina na žrtve fojb, ki želijo ustvariti vtis, da je šlo pri fojbah za etnično čiščenje.

Zapisal je, da ni bilo prvikrat, da smo z visoke italijanske državne ravni slišali zgodovinske ocene in politična stališča, ki med Slovenci vzbujajo ogorčenje in zaskrbljenost, da pa se hkrati na slabše spreminja evropski kontekst sožitja in enotnosti, v katerem postajajo take ocene in stališča še posebej zaskrbljujoča. Predsednika Mattarello je pozval, naj njegov razmislek sprejme z največjo mero pozornosti in dodal, da se je v teh okoliščinah potrebno posebej potruditi za zadržanost od sleherne izjave ali ravnanja, ki ne prispevajo k poglabljanju medsebojnega spoštovanja in upoštevanja.

Ob tem je predsednik Pahor spomnil na končno poročilo o slovensko-italijanskih odnosih 1880-1956, ki ga je pripravila mešana slovensko-italijanska zgodovinsko-kulturna komisija. Ugotovitve te skupne, slovensko-italijanske zgodovinske komisije so v Italiji še vedno preslišane in neupoštevane. Predsednik Pahor je zato italijanskega predsednika prosil, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da bi se odnos do tega poročila spremenil in ugotovitve upoštevale.

Predsednik Mattarella je predsedniku Pahorju odpisal in se v odgovoru strinjal, da so bile v Bazovici ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa izrečene nekatere neprimerne izjave, ki so lahko ustvarile vtis o ozemeljskih zahtevah. To pa je po besedah italijanskega predsednika v nasprotju z zgodovino.

Italijanski predsednik je v odgovoru prav tako delil zaskrbljenost slovenskega predsednika Pahorja zaradi zaostritve tonov, manjšega upoštevanja drugačnih mnenj in verbalnih izpadov v Evropi, za katere ne bi smelo biti prostora v skupnem evropskem domu. Poudaril je, da je bil dan spomina v Italiji vzpostavljen predvsem z namenom spomina na veliko tragedijo, ki je prizadela posameznike, družine in skupnosti v obdobju od konca druge svetovne vojne do hladne vojne. Nikoli pa ni bil zamišljen kot dogodek 'proti' nečemu," ampak dogodek, s katerim naj bi med drugim s prijateljskimi državami Slovenijo in Hrvaško poudarili skupno zavračanje vseh totalitarnih ideologij, skupno potrebo po doslednem spoštovanju pravic posameznikov ter skupno zavračanje nacionalističnih ekstremizmov.