Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor z Mitjem Klavoro in Petrom Sušnikom na okrogli mizi "Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu"

Na povabilo dijaškega družbenopolitičnega krožka, ki deluje na Škofijski klasični gimnaziji Šentvid, se je predsednik republike danes udeležil pogovora z dijaki. Pogovor je v letu spomina na številne obletnice, od stoletnice konca prve in sedemdesetletnice konca druge svetovne vojne do obeleževanja 25. let ustanovitve lastne države, potekal pod naslovom "Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu".

Dijaki so na pogovor povabili tudi Petra Sušnika, predsednika Nove Slovenske zaveze, in Tita Turnška, predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki pa se je žal opravičil in je v pogovoru sodeloval Mitja Klavora, generalni sekretar Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Dijaki so se z njima želeli pogovoriti o vprašanju narodne sprave in njenem pomenu za mlado generacijo.

Dijakinja Katja Logar je predstavila goste ter uvodoma poudarila, da je po mnenju dijakov sprava nujno potrebna, a vprašanje ostaja, kje začeti. "Morda z mislijo na to, da so bile človeške žrtve na obeh straneh. Te lahko podžgejo v nas sovraštvo, ali pa nas prisilijo, da pomislimo, kaj vse je izgubil nasprotnik. Odločitev je na nas. Želimo si, da se kaj podobnega ne bi več zgodilo in da bi se naučili preseči razdvojenost, saj bomo le tako lahko zaživeli kot narod na vseh področjih", je dejala Katja in dodala, da je prav zato geslo letošnjega leta v Zavodu Sv. Stanislava "Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu".


Foto: Nebojša Tejić/STA

Besedo je nato predala predsedniku republike, ki je dejal, da je namen današnjega pogovora oblikovanje temperamentnega dialoga, središče katerega naj bodo pogledi dijakov. Ob tem je spomnil, da sta se lani aprila, prav pri njem, predsednika Turnšek in Sušnik prvič sestala in na pobudo predsednika republike vzpostavila dialog, ki naj pripomore k potrebni strpnosti in narodne pomiritve glede delitev, ki izhajajo iz naše polpretekle zgodovine. "Zato lahko tudi današnji dogodek dojemamo kot nekaj zelo dobrega za vse nas, ne glede na stališča, ki jih bomo slišali. Gre za nekaj navdihujočega, spodbudnega", je uvod zaključil predsednik republike.

V nadaljevanju je predsednik republike obema gostoma postavil nekaj izhodiščnih vprašanj o njunem pogledu na letošnje obletnice, zlasti na sedemdesetletnico konca druge svetovne vojne in petindvajseto obletnico prvih demokratičnih volitev, ter o tem, ali smo Slovenci te obletnice zmožni praznovati enotno in složno. Prav tako je v pogovoru predsednik Pahor izpostavil pomen simbolov, in vprašal sogovornika po mnenju, ali bo mogoče doseči, da aktualna politika za današnje potrebe ne bo izkoriščala ranjene duše preteklih dogodkov.

Predsednik Pahor je pogovor nadaljeval z dijaki. Zanimalo ga je njihovo mnenje glede sprave in o tem, ali naj politika mlado generacijo sploh obremenjuje z vprašanji narodnega razkola oziroma, v kolikšni meri so ta vprašanja zanje relevantna ali ne.

Dijakinja Nika je dejala, da različne organizacije in institucije mlade silijo v sprejemanje takšnih ali drugačnih stališč, ki njim samim niso lastna. »Kdo bo začel spravo, če ne mi? Mi moramo z njo začeti, da bomo lahko sprejemali ene in druge. Zame sprava pomeni sprejemanje vseh ljudi, tudi tistih, s katerimi se ne strinjam, sprava je razumevanje, da so bili na eni in na drugi strani tako dobri kot slabi,« je zaključila Nika.

Dijak Vid pa postavil vprašanje vsem: »S kom se spravljamo? Ko poteka razprava o spravi, se ustvarja občutek, da si tistega, s komer naj bi se spravljali, ustvarjamo, si ga izmišljamo. Kdo je v resnici naš sovražnik? Nimamo ga. Nihče med nami ne sovraži nikogar tako, da se ne bi mogel z njim pogovarjati.«

Predsednik republike je v zaključnem nagovoru poudaril, da ne smemo tistih, ki mislijo drugače kot mi, s napadati sovražnim govorom, prav je, da se potrudimo razumeti njihova čustva in s tem živeti. »Spoznati moramo, da je prav in potrebno v življenju imeti neko mero tolerance. Vendar pa mislim, da je med nami veliko več tistega, kar nam je skupno, kot tistega, kar nas razdvaja. Kot predsednik republike si prizadevam, da bi med nami okrepil tisto, kar nam je skupno, da bi to sčasoma preraslo tisto, kar je povezano z narodno delitvijo«, je pogovor zaključil predsednik republike.