Zahtevna, a koristna turneja predsednika Pahorja po bližnjevzhodnih državah

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes, drugi dan prvega predsedniškega obiska v Egiptu, srečal z egiptovskim premierjem Sherifom Ismailom. Govorila sta predvsem o priložnostih za krepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Egiptom. 


Foto: Daniel Novakovič/STA

Predsednik Pahor je dejal, da so slovenski gospodarstveniki zainteresirani za izvedbo večjih projektov, priložnosti pa vidijo zlasti na področju infrastrukture, visokih tehnologij in energetike; zaradi velikih potreb Egipta po hrani je veliko priložnosti tudi v kmetijstvu in prehranski industriji. Zaradi tradicionalno dobrih povezav med pristaniščem Koper in egiptovskimi pristanišči obstajajo potenciali za okrepitev sodelovanja tudi v logistiki in pri zagotavljanju naprednih tehnoloških rešitev. 

Predsednik vlade Arabske republike Egipt Sherif Ismail je ocenil, da Egipt lahko za slovenska podjetja predstavlja vstopno točko za afriški kontinent, saj ima sklenjene prostotrgovinske sporazume z afriškimi in arabskimi državami, Slovenijo pa vidijo, je dejal, kot možno vhodno točko za egiptovsko gospodarstvo v Srednjo in JV Evropo. Sogovornika sta v nadaljevanju pozdravila napovedano ustanovitev slovensko-egiptovskega poslovnega kluba, ki bo prispeval k boljšemu medsebojnemu poznavanju in se dogovorila o izvedbi mešane gospodarske komisije v začetku prihodnjega leta. Na delovnem kosilu, kjer so bili prisotni tudi predstavniki slovenskih podjetij, je bilo izpostavljenih nekaj konkretnih gospodarskih projektov in možnih skupnih investicij.

Predsednik Pahor se je sestal tudi s predsednikom egiptovskega parlamenta Alijem Abdelom Aalom, s katerim sta govorila o varnostnih razmerah, ki v Egiptu predstavljajo eno glavnih ovir za gospodarski razvoj. Govorila sta tudi o bilateralnih odnosih in krepitvi političnega dialoga na najvišji politični ravni. 

V nagovoru gospodarstvenikom obeh držav na slovensko-egiptovski poslovni konferenci je predsednik Pahor poudaril, da se lahko veselimo novih optimističnih poglavij v odnosih med državama - po tem, ko je naša država prestala gospodarsko, njihova pa politično krizo - zato se lahko zdaj posvetimo novim izzivom in priložnostim. Po mnenju predsednika Pahorja je zlasti z intenzivnejšim investiranjem na obeh straneh mogoče povečati blagovno menjavo, zato je pomembno, da gospodarstveniki obeh držav navežejo trdne stike. Dejal je, da imata Slovenija in Egipt podobne cilje in da ne smemo misliti, da je prihodnost pred nami brez izzivov, vendar pa je v medsebojnem razumevanju izzive laže spreminjati v priložnosti, zato moramo po najboljših močeh, z vnemo in optimizmom reševati probleme. Ob tem je ponovil, da sta s predsednikom Sisijem sklenila, da bosta poglobila sodelovanje med državama na širokem spektru področij. 

Slovenski predsednik je obiskal spominsko obeležje Aleksandrinkam na Latinskem pokopališču v Kairu in se tako poklonil spominu na mnoga mlada slovenska dekleta in žene, ki jih je v Egipt pripeljala nuja po zaslužku in preživetju družin.

Včeraj se je predsednik Pahor srečal z gostiteljem, egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom al Sisijem, s katerim sta govorila predvsem o dvostranskih odnosih in razmerah v regiji. Predsednik je v Egipt prispel iz Jordanije, kjer se je v nedeljo sešel s kraljem Abdulahom II. in najvišjimi predstavniki države, dan prej pa si je ogledal največji jordanski begunski center Za'atari.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Obisk predsednika Pahorja v Egiptu in Jordaniji je nadaljevanje njegove  turneje v bližnjevzhodnih državah, tako tistih z večinsko šiitsko kot onih  z večinsko sunitsko muslimansko ločino. Turnejo, ki jo je začel nedavno v Iranu, bo predsednik Pahor najverjetneje sklenil z uradnim obiskom v Turčiji. O skorajšnjem uradnem obisku v Turčiji, kamor ga je pred kratkim povabil predsednik Recep Tayyip Erdogan, se predsednik Pahor še posvetuje z voditelji EU in nekaterih držav članic.  

Osrednji politični cilj predsednikove turneje je utrditev prijateljskih vezi z muslimanskim svetom v naši soseščini in nov zagon gospodarskemu in drugemu sodelovanju. Poleg tega si želi na ta način Slovenija ustvariti jasnejšo sliko o možnih poteh za ureditev bližnjevzhodnih razmer po mirni poti. Nenazadnje te razmere botrujejo neprekinjenemu begu migrantov iz tega dela sveta v države Evropske unije.