Pogovor s predsednikom Pahorjem o usodi EU - RTV SLO

Novinarka: Manica J. Ambrožič

No, v Evropski uniji se zdaj vendarle začenja resna razprava o prihodnosti povezave in kakšen bo položaj naše države v spremenjeni Uniji. O tem smo se danes pogovarjali s predsednikom Slovenije. Gospod predsednik, odmevajo vaše sinočnje besede: Evropska unija bo federalna ali pa je ne bo. Pa je poglabljanje evropske federacije res nekaj, kar bi Evropejci v tem trenutku sprejeli z odprtimi rokami?

Ta hip gotovo večina z dvomi. Ker menijo, da je Evrope preveč. Ampak preveč je birokratske Evrope, premalo pa politične Evrope. Zdaj sta pa dve poti. Ena pot je, da se zaradi tega statusa quo, v odsotnosti kakršnih koli iniciativ, posamezne države, ena za drugo, vračajo k nacionalnim politikam. To je na dolgi rok, konec Evropske unije. Druga možnost je nova evropska ustava in če bomo pisali novo evropsko ustavo, sem skoraj prepričan, mogoče tudi zato, ker sem osebno evropski federalist, da bo to ustava federalne Evrope.

Zakaj so v Bruslju čakali do 23. junija 2016, da so začeli resno razmišljati o reformi Evropske unije?

Zato, ker je, kot rečeno, po padcu ustavne pogodbe leta 2004, nastalo neko, nek prazen prostor, v katerega so se dokončno vselili birokrati, ki prvič, ali niso hoteli, ali niso mogli, voditi političnih strategij. Lahko vam povem kot bivši evropski poslanec in bivši predsednik vlade, ki se je udeleževal Evropskih svetov. V času finančne krize, kasneje v času migrantske krize, pa tudi zdaj, v času varnostne krize, Evropski svet v veliki meri improvizira in išče rešitve in sproti ustvarja neko pravno podlago za vse manj uspešno reševanje novih izzivov. Ne znam si predstavljati, da bi zdaj to novo razvrščanje, ki mu bomo priča v naslednjih mesecih in letih, do nove ustave, da bo to razvrščanje potekalo brez sodelovanja Francije in Nemčije. Domnevam, da bosta sodelovali in kolikor bosta sodelovali, Slovenija sodi točno v to skupino.

Kako pa bi morala, po vašem mnenju v tej razpravi sodelovati Slovenija? Po dvanajstih letih članstva v Evropski uniji in po 25 letih samostojnosti smo, zdi se, na robu povezave.

Ne. S tem se ne morem strinjati formalno in neformalno. Formalno zato, ker smo člani šengenskega območja in člani, to je najbolj bistveno, evro območja. In ko se jaz sprašujem, kakšne so naše možnosti, da se zdaj v tem novem razvrščanju držav znotraj 27-erice, Slovenija znajde v prvi skupini, se zanašam prav na to, da smo članica evro območja.

Od koga torej, v tej evropski razpravi, v naši državi pričakujete več?

Od vseh nas. Najprej predvsem pa se mi zdi, da od slovenske politike v celoti, da doseže konsenz, da je to njen skupen cilj, zato sem tudi za prihodnji teden povabil tako predsednika vlade kot voditelja največje opozicijske stranke, da razmislimo, kako in na kakšen način bi se prihodnji teden in sicer periodično dobivali, da bi izmenjevali stališča in oblikovali soglasje glede tega. Drugič od vlade. Vlada mora zdaj pohiteti, to sem včeraj govoril s predsednikom vlade, z vsemi tistimi reformami, ki nas kvalificirajo za gospodarsko in socialno stabilno državo. Kjer vlada vladavina prava, kjer je atmosfera za Evropo zelo močna. In na koncu parlament. Parlament, ki mora sprejemati vse potrebne zakone, za to, da se bomo kvalificirali kot država za to prvo kategorijo. Kajti, vsako čakanje, vsako malodušje, ki ga bo to čakanje proizvedlo, lahko na drugi strani povabi vse tiste, ki ne verjamejo v Evropo, da dvignejo glas in prepričajo veliko večino ljudi, da tukaj ni perspektive in da se je treba vrniti k nacionalnim politikam. To pa ni dobro, ne za Evropo, zlasti pa ne za Slovenijo.

Hvala in čestitke ob dnevu državnosti.

Tudi vam.