Predsednik Pahor: "Sposobnost osredotočanja je bistvena pri vsaki politiki, tudi zunanji"

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil 20. rednega letnega posveta slovenske diplomacije, kjer je nagovoril veleposlanice in veleposlanike Republike Slovenije in druge visoke predstavnike Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije. V nagovoru je uvodoma izrazil dobre želje za uspeh kandidature dr. Danila Türka za mesto generalnega sekretarja OZN. Letošnji, že 20. posvet sovpada z dvema pomembnima obletnicama, ki ju bo Slovenija obeleževala v letu 2016 in imamo razloge, da nas to navdaja s ponosom, je dejal predsednik Pahor.

V nadaljevanju je predsednik izpostavil krepitev miru in varnosti v Evropi in po svetu. To je v našem neposrednem interesu, zato je potrebno izkoristiti vse formalne in neformalne možnosti, znanje in izkušnje in se potruditi po najboljših močeh in iskreno za krepitev miru in varnosti. "Vem, da se zastavlja vprašanje, ali sta sedanji varnostna in politična arhitektura mednarodne skupnosti še odzivni na stare in nove varnostne in politične izzive. Dokler obstoji možnost, da znotraj teh obstoječih možnosti rešimo nakopičene probleme, si moramo za to prizadevati, ne smemo obupati ali se malodušno prepustiti toku. Moje mnenje je, da je ob določenih pogojih v tem okviru še vedno možno reševati probleme."

Nato je predsednik izpostavil neposredni interes Slovenije, da se krepita Evropska unija in zveza Nato ter v tej zvezi poudaril pomen nadaljevanja evropskega povezovanja. "Slovenija mora ostati v najbolj povezanem delu Evrope, Slovenija mora biti tam, kjer sta Nemčija in Francija," je poudaril.


Foto: Nebojša Tejić/STA

Kot tretjo prioriteto je izpostavil utrjevanje razumevanja in prijateljstva z vsemi narodi in državami sveta. "Nimamo velikih odprtih nerešenih političnih vprašanj z nikomer in imamo možnost, da se brez uteži preizkušamo tudi tam, kjer nas doslej ni bilo. Predstaviti se moramo kot moderna in odprta država in družba, je dejal predsednik Pahor in kot bistveno pri vsaki politiki, tudi zunanji, izpostavil sposobnost osredotočanja.

Posebno pozornost v nagovoru je predsednik namenil evropski in zunanji politiki. Ta se po njegovem mnenju začne pri sosedih, in še posebej si moramo prizadevati za vsestransko dobro sodelovanje z Republiko Hrvaško. Arbitražno sodišče dela in zato nimamo razloga, da bi razmišljali o kakšni drugačni strategiji, je dejal predsednik Pahor, in poudaril tudi pomen sodelovanja in zavezništva s partnerji in zavezniki v Evropski uniji in v zvezi Nato, s članicami varnostnega sveta, zlasti z Rusko federacijo in Kitajsko in seveda tudi z vsemi drugimi državami, ki danes krojijo gospodarsko, politično in varnostno podobo sveta. "Naša prednost je, da smo člani Evropske unije in zveze Nato, tega se moramo zavedati," je še dejal predsednik Pahor. "Velja si prizadevati za dobro sodelovanje tudi z državami, s katerimi doslej nismo bili toliko v stiku, kolikor nam fiskalne možnosti to dopuščajo - podpiram ambicioznost Ministrstva za zunanje zadeve, da navežemo stike."

V nadaljevanju je predsednik spregovoril o Evropski uniji in njeni prihodnosti in dejal, da je njegovo osebno mnenje, da se je Evropska unija znašla na križišču, pri čemer je poudaril, da begunska kriza ni vzrok, je samo ilustracija. "Odsvetoval bi kakršnokoli rokohitrstvo pri zadevah perspektive Evropske unije, vendar pa mislim, da je nastopil čas, ko mora imeti Evropska unija, če hoče preživeti in se okrepiti, bolj izdelano vizijo prihodnosti kot jo ima danes. "Potrebujemo nov poskus priprave evropske ustave in potrebujemo tudi referendum v državah članicah, kar pa ni stvar rokohitrskih odločitev. Evropa mora ukrepati hitro, potrebuje praktične korake in potrebuje dolgoročno vizijo. Slovenija ima s tem nekaj zgodovinskih izkušenj in lahko vidimo nekaj vzporednic tudi s takratnim časom. Če Slovenci v prelomnih trenutkih ne bi imeli vizije samostojne Slovenije, bi se za nas vse končalo drugače. Sam sodim med tiste, ki menijo, da je zlasti za majhne narode pomembno, da Evropska unija obstane in ostane lahko le, če se naprej povezuje. Begunska kriza je preizkus, ki ga moramo uspešno prestati," je dejal predsednik Pahor in poudaril, da je glede tega potrebno oblikovati skupno evropsko politiko.

Predsednik je nadalje izpostavil, da si kot predsednik republike šteje kot eno najpomembnejših nalog, da poskuša domovino držati skupaj, da obstaja elementarna pripravljenost sodelovanja, ker, tako kot se je izkazalo pred 25-imi leti, je to lahko elementarnega pomena pri velikih preizkušnjah. Omenil je tudi Jugovzhodno Evropo oz. Zahodni Balkan in Brdo Brijuni Process kot zelo pomemben projekt.

Ob koncu je poudaril, da slovenska diplomacija po petindvajsetih letih lahko z zadoščenjem pogleda na rezultate preteklega dela in z odgovornostjo v čas naprej. V nadaljevanju je predsednik odgovoril na nekatera vprašanja slovenskih veleposlanic in veleposlanikov ter z njimi spregovoril še o nekaterih drugih aktualnih temah.