Pogovor predsednika Pahorja za Odmeve po srečanju voditeljev Brdo-Brijuni Process
Brdo pri Kranju, 12. 9. 2022 | sporočila za javnost, intervjuji, Brdo Brijuni Process
Pogovor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja za Odmeve na TV Slovenija po srečanju voditeljev Brdo-Brijuni Process.
RTV SLO
Igor E. Bergant: Kot rečeno, edini še politično dejavni pobudnik procesa Brdo-Brioni, slovenski predsednik Pahor je po srečanju na Brdu pri Kranju v posebnem intervjuju za Odmeve povedal naslednje. Gospod predsednik vrh Brdo-Brioni, ki je nekakšen vaš politični otrok, se je zadnjič z vami v vlogi predsednika republike končal brez skupne zaključne deklaracije. Je to slabo znamenje?
Predsednik Republike Slovenije: Ni najboljše. Nekako stvari popravi dejstvo, da smo namesto deklaracije sprejeli šest pomembnih sklepov. Zakaj ni prišlo do deklaracije? Ker sem v času priprave konference lahko opazil, da so se politični odnosi med državami zelo poslabšali, da je raven zaupanja med narodi, državami, zlasti pa med voditelji zelo padla in je bilo pravzaprav nemogoče priti do osnutka, ki bi omogočil, da bi vsi prišli. Potem se mi je pa zdelo v enem trenutku pomembneje, da vsi pridejo in, ko bomo vsi skupaj za okroglo mizo, poskušamo priti do sklepov do tam, do sklepov, ki so mislim, da vseeno zelo pomembni, da smo prišli.
Igor E. Bergant: Ampak zakaj ocenjujete, da je prišlo do takšnega poslabšanja, kar potrjujejo slabi odnosi, recimo med Srbijo in Hrvaško? Navsezadnje, recimo tudi ta diplomatski težko bi rekli škandal, ampak vendarle zaostritev med Srbijo in Slovenijo, da srbski predsednik nekaj takega reče v Sloveniji, danes je sicer se nekako pomaknil nazaj, izjavil, da je šlo za retoričen odgovor. Zakaj je prišlo do tega?
Predsednik Republike Slovenije: No to slednje, da je predsednik Vučić čutil to potrebo, da je to izjavo popravil se mi zdi zelo pomembno, ker si dejansko dve državi, ki se trudita sodelovati, kljub razlikam, ne zaslužita, da bi poslabšali odnose. Že tako so odnosi v regiji slabši. Slovenija pa je nek pošten posrednik v tej situaciji in bi bilo poslabšanje za eno od teh držav za vse slabo. Naj rečem, da so bile okoliščine, ki so botrovale, da se je v tem letu razpoloženje poslabšalo. Najprej, večina voditeljev ne verjame več v evropsko perspektivo. To ne bodo rekli tako odkrito, vendar pa za zaprtimi vrati mislim, da povedo dovolj verodostojno. Drugič vojna v Ukrajini. Vojna Ukrajini je nagnala strah v kosti vseh voditeljev. Tistim, ki ne vidijo v tej vojni agresije, tudi to smo danes lahko slišali za mizo. Tisti, ki so jo obsodili, pa niso podvzeli sankcij in drugi, ki smo to agresije in obsodili in podvzeli sankcije. Zahodni Balkan je lahko nadaljevanje vojne v Ukrajini, če ne bomo tukaj dovolj zgodaj, zlasti tukaj v regiji voditelji nudili robustnega odpora proti klicem sovražnosti, razkola vsega, kar bi poglobilo nezaupanje. Zato so voditelji prišli, zato so se potrudili sprejeti sklepe, da bi vendarle dali svojim ljudem, ne glede na razlike med nami vedeti, da smo dovolj odgovorni, da skrbimo vsaj za mir in varnost, če za evropsko perspektivo morda ni posluha dovolj v Bruslju.
Igor E. Bergant: Brdo-Brioni je, kot sem rekel, vaš politični otrok. Začeli ste ga že kot predsednik vlade, nadaljevali kot predsednik republike. To mesto zdaj zapuščate. Boste na kakršenkoli način ostali, povezani s to pobudo?
Predsednik Republike Slovenije: Samo toliko, da bom naslednji predsednici ali predsedniku svetoval, da z vso resnostjo ohrani to pobudo skupaj s predsednikom Milanovićem. Vesel sem, da je predsednik Milanović danes dejal, da si bo za to prizadeval in vsi voditelji so izrazili željo, da bi se pobuda nadaljevala. Tudi zato sem danes povabil zunanjo ministrico Tanjo Fajon, da se nam je na delovnem kosilu pridružila. Tega v 11-ih letih doslej načeloma predsedniki niso pustili, da se je kdo pridružil. Tokrat so, verjetno tudi v tej želji, da bi se pobuda nadaljevala. Jaz pa seveda z njo ne bom imel nič več. To je stvar predsednika države in slovenske države.
Igor E. Bergant: Ocenjujete, da bi glede na to, da je pobuda zdaj že stara 11 let, 2010 ste jo začeli, da bi potrebovala morda tudi kakšno prenovo morda, da bi se recimo bolj aktivno vključile tudi vlade?
Predsednik Republike Slovenije: Saj se. Ko je bila Angela Merkel nemška kanclerka na vrhu te pobude v Dubrovniku, je sklenila organizirati berlinski proces. Zelo pomembno je, da se je Olaf Scholz letos odločil, da naredi renesanso berlinskega procesa. Več razlogov je botrovalo temu – poslabšanje razmer, zlasti pa iniciativa Odprti Balkan, v kateri ima glavno besedo Srbija, sta pa zraven tudi Severna Makedonija in Albanija. Druge države pa je nimajo toliko rade prav zaradi neke poglavitne besede Srbije pri tem. Alternativa Odprtemu Balkanu je lahko samo berlinski proces. Olaf Scholz se je zato zelo odločil, zelo zavzel. Tukaj je bil nedavno njegov odposlanec, s katerim sva imela dolge pogovore o tem in upam, da bo na ravni predsednikov vlad, berlinski proces odigral vlogo, ki jo pričakujejo.
Igor E. Bergant: Dve stvari ste omenili gospod predsednik. Najprej ta odsotnost evropske perspektive. To se sliši zelo, zelo črnogledo, glede na to, da vsi v Evropi in Evropski uniji vidijo nekakšno rešitev tudi za regionalne probleme. Kaj to pomeni za prihodnost te pobude in na splošno življenja na Zahodnem Balkanu, ki nam je seveda zelo blizu?
Predsednik Republike Slovenije: Vsi se tukaj strinjamo, da sta dva testa, ki bosta do konca tega leta povedala koliko je zares politične volje, pa tudi zrelosti, modrosti Evropske unije glede geopolitične nuje širitve Evropske unije na Zahodni Balkan. Prvič, dodelitev statusa Bosni in Hercegovini, kandidatskega statusa. Morda tudi brez pogojev. Evropska komisija je na predlog Slovenije rekla, da bo o tem razmislila do konca leta. In drugič, izpolnitev obljube o vizni liberalizaciji za Kosovo. Če se bo to dvoje zgodilo, bi lahko človek presodil, da po rešitvi tega nesrečnega zapleta med Severno Makedonijo in Bolgarijo vendarle prihaja do premika glede nekaterih reči. Če pa se to ne bi zgodilo, se bo to ohlajanje proevropske politike med državami še nadaljevalo. Vsi pa vemo, ne glede na to kakšen odnos imamo do tega, da je Ruska federacija bolj prisotna na Zahodnem Balkanu, kot je kadarkoli bila, da je veliko bolj prisotna Turčija. Videli ste turnejo predsednika Erdogana. Tudi v najinem pogovoru, ko sem videl v Ankari mi je povedal, da Turčija ima tukaj razloge, stvarne, simbolne, take in drugačne in da želi imeti mesto. Tukaj je Kitajska z denarjem. Vse to nam govori o tem, da velike sile prodirajo na Zahodni Balkan in če bi tukaj Evropska unija umanjkala, tudi Amerika je tukaj na svoj način, manj kot si želim – ampak če bi tukaj umanjkala Evropska unija, bo to ena največjih geopolitičnih napak pri širitvi.
Igor E. Bergant: Omenili ste tudi Slovenijo kot neke vrste poštenega posrednika. Kakšna so sporočila Slovenije v regiji, kako jih dojemajo voditelji, recimo tudi danes? Na eni strani kot smo slišali precej jasna vaša pobuda Srbiji, da recimo temu premisli, pa potem zelo zanimiv odgovor. Ali pa recimo na sicer drugi ravni, pa vendarle recimo, prijateljevanje ljubljanskega župana Jankovića z Miloradom Dodikom, ki je sicer član predsedstva Bosne in Hercegovine, vendar velja za enega izmed glavnih rušiteljev te države. Kakšna sporočila regiji prihajajo iz Slovenije glede tega?
Predsednik Republike Slovenije: Slovenija je ves ta čas zagovarjala dve stališči. Prvo je bilo povezano z Evropsko unijo. Naša želja je, da čim prej celoten Zahodni Balkan, vse države, torej tudi Bosno in Hercegovino, torej tudi Srbijo, skupaj z ostalimi spravimo pod okrilje Evropske unije. Z zavlačevanjem bodo zlasti se mi zdi med srbskim prebivalstvom v državi, v Srbiji in v Republiki Srbski skušnjave, da gledajo z alternativo velike. Tudi drugje ne bo dosti boljše. Druga stvar je širitev Nata. Tukaj se Srbija s tem seveda ne strinja, glede same Srbije. Je pa v deklaraciji, kjer je bil navzoč na Brdo-Brioni Joe Biden, takrat podpredsednik ZDA, takratni predsednik Nikolić rekel, če se Bosna in Hercegovina odloči za članstvo, je to njena suverena odločitev. Mi temu ne nasprotujemo. Hočem reči, da ima Slovenija tukaj jasna stališča. A veste, so pa mogoče različni pogledi na to kako, kdaj, s kom. Mislim, da to ne ruši nekega prepoznavnega slovenskega stališča na Zahodnem Balkanu, v evropski in svetovni politiki, da smo mi tukaj pošten posrednik, ki nima nobenih parcialnih interesov, da bi s to iniciativo poskušali nekaj dobiti zase. Ampak za mir, varnost v regiji in dobre odnose.
Igor E. Bergant: Glede na to, da ste toliko politične energije in seveda tudi časa vložili v pobudo Brdo-Brioni in zdaj odhajate seveda. Mnogi se sprašujejo kaj boste počeli potem, ko ne boste več predsednik republike. Boste še aktivni, če ne v pobudi Brdo-Brioni, v regiji na takšen ali drugačen način?
Predsednik Republike Slovenije: Poglejte, če bi kdo ocenil, da so moja znanja in izkušnje lahko dobrodošla, bom seveda zadovoljen, v tej regiji. Če pa bom lahko izkušnjo te regije in sicer lahko posredoval nekje drugje, se bom prav tako za to odločil. Nobenih odločitev še nisem sprejel. Do konca mandata, kot ljudje opazijo, želim delati zelo zavzeto in delam, potem pa bom videl kako in kaj.
Igor E. Bergant: Se pravi se še niste odločili oziroma nimate nobene predstave kaj bi počeli kasneje?
Predsednik Republike Slovenije: Nekaj kar bi počel rad in dobro. Potem mislim, da bom tudi tistega, ki me bo vzel v službo, tudi razveselil.
Igor E. Bergant: Hvala za pogovor, gospod predsednik in srečno.
Predsednik Republike Slovenije: Hvala vam, hvala.