Predsednik Pahor: "Razlike med revnimi in bogatimi so največja grožnja svetovnemu miru in varnosti"

Predsednik republike Borut Pahor nadaljuje z drugim dnem udeležbe na Generalni skupščini Organizacije združenih narodov v New Yorku – po številnih bilateralnih srečanjih se je včeraj pozno popoldne (po lokalnem času) srečal z generalnim sekretarjem OZN Ban Ki-Moonom, danes pa je sodeloval na posebnem dogodku, ki je bil namenjen pregledu uresničevanja razvojnih ciljev tisočletja in oblikovanju agende za razvojne cilje tisočletja po letu 2015. Predsednik Republike Slovenije se je danes sestal tudi s predsednikom Republike Turčije Abdullahom Gülom.

Generalni sekretar Ban Ki-Moon in predsednik Pahor sta izmenjala poglede na situacijo v Siriji in se ob tem strinjala, da je potrebno čimprej najti dolgoročno in celovito rešitev za končanje spopadov v državi. Predsednik Pahor in generalni sekretar Ban Ki-Moon sta se strinjala, da je potrebno dati prednost diplomaciji na podlagi Ustanovne listine ZN. Predsednik Pahor in generalni sekretar sta izmenjala tudi poglede na razmere v regiji Zahodnega Balkana, vključno z implementacijo dogovora o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino. Generalni sekretar je čestital predsedniku Pahorju za pobudo Brdo Process, s katero se krepi politični dialog med voditelji iz regije, z namenom reševanja odprtih vprašanj in regionalnih vprašanj, ki bremenijo regijo Zahodnega Balkana. Predsednik Pahor je dejal, da Slovenija v iniciativi Brdo Process vidi odgovornost, ki jo od nas pričakujejo tudi evropski in mednarodni sogovorniki, saj naj bi neformalno druženje voditeljev regije v smislu sprave in reševanja odprtih vprašanj olajšalo tudi evropsko perspektivo držav Jugovzhodne Evrope. Generalni sekretar Ban Ki-Moon je predsedniku Pahorju prenesel zahvalo za vlogo Slovenije na področju ohranjanja mednarodnega miru, zavezanosti konceptu odgovornosti ter zaščite človekovih pravic. Ob koncu pogovora je predsednik Pahor generalnega sekretarja povabil na obisk v Slovenijo.


Foto: Robi Poredoš/STA

V izjavi za slovenske medije je predsednik Pahor dejal, da si Slovenija po svojih najboljših močeh prizadeva za aktivno vlogo v mednarodni politiki in poudaril, da je v zvezi z situacijo v Siriji pomembno, da se tako zahtevna politična, varnostna in druga vprašanja rešujejo z dogovorom mednarodne skupnosti oziroma Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, ki je še vedno steber mednarodnega miru in daje upanje, da se bomo v 21. stoletju izognili tako tragičnim izkušnjam, kot smo jih imeli v 20. stoletju z dvema svetovnima vojnama. Predsednik Pahor je dejal, da tudi Slovenija pozdravlja dialog med Washingtonom in Moskvo.

Na vprašanje, ali se strinja, da je letošnja Generalna skupščina morda pomembnejša, kot so bile skupščine v zadnjih letih, je predsednik Pahor dejal, da zasedanje ne poteka v senci morebitnega vojaškega napada na Sirijo in vsi, ne glede na to, kako vidijo razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu v prihodnosti, polagajo upanje v to, da se bo v dialogu našla enotnost mednarodne skupnosti glede ukrepanja v Siriji.

Glede razvojnih ciljev tisočletja je predsednik Pahor dejal, da "kakor smo na eni strani kritični do tega, da si mednarodna skupnost zastavi neke cilje, ki potem morda niso tako implementirani kot bi si želeli, vendarle opažamo, da se nekatere stvari v svetu tudi zaradi prizadevanj Združenih narodov spreminjajo na bolje". "Ni odveč, da si Organizacija združenih narodov postavlja nekatere cilje in gotovo na začetku javnost dvomi, da so to cilji, ki so dosegljivi, ampak če si jih ne bo postavljala in če ne bo stremela k njihovi implementaciji, potem ne bo napredka," je še dejal predsednik Pahor in dodal, da bi rad, da Združeni narodi ne samo obdržijo, ampak tudi okrepijo avtoriteto. Ob tem je opozoril, da se je v šestdesetih letih svet spremenil, razmerja moči so se spremenila in Varnostni svet in Organizacija združenih narodov bosta morala skozi reforme, sicer verjetno organizacija ne bo odražala razmerja sil. "Če želi biti na ravni izzivov novega stoletja, bo morala to storiti. Mislim, da je dobro, da se zaveda, da je v tem času dosegla veliko sprememb na bolje v mednarodni skupnosti, da pa se bo morala, če želi igrati to vlogo tudi vnaprej, spremeniti sama in to bo verjetno zelo težka naloga," je še dodal predsednik Pahor.

Predsednik Pahor je v govoru na današnji okrogli mizi "Razvojni cilji tisočletja", na kateri so svetovni voditelji v skladu z resolucijo Generalne skupščine 65/1 razpravljali o uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja in oblikovanju agende za razvojne cilje tisočletja po letu 2015 poudaril, da so razlike med revnimi in bogatimi največja grožnja miru in varnosti na svetu, zato naj bo odprava teh razlik poglavitna skrb OZN v okviru razvojnih ciljev tisočletja. Da bi to lahko dosegli, bi bilo potrebno oblikovati platformo, v kateri bi sodelovale države in mednarodne institucije ter privatni sektor z namenom vzpostaviti osnovno infrastrukturo v najrevnejših in najbolj ranljivih državah. Ob tem je predsednik Pahor izpostavil Afriko kot kontinent, kjer je potreben največji angažma.

Ob robu 68. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov se je predsednik Pahor srečal tudi s predsednikom Republike Turčije Abdullahom Gülom. Sogovornika sta se strinjala, da so odnosi med državama prijateljski in zelo razvejani ter da jih je sklenitev strateškega partnerstva še dodatno poglobila. Kljub temu, ali prav zato, je še veliko priložnosti za nadaljnjo poglobitev gospodarskega sodelovanja med državama, predvsem na področju investicij. Predsednik Gül se je predsedniku Pahorju zahvalil za podporo pri turških pristopnih pogajanjih za polnopravno članstvo v Evropski uniji. Predsednika Gül in Pahor sta izmenjala tudi poglede na razmere v Siriji, ob čemer je turški predsednik povedal, da se Turčija neposredno sooča s krizo, saj begunci iz Sirije za Turčijo predstavljajo veliko obremenitev ter dodal, da bi morala mednarodna skupnost razmišljati tudi o dolgoročnih učinkih krize v Siriji na sosednje države. Predsednik Gül je predsednika Pahorja povabil tudi na obisk v Turčijo.



Jutri bo predsednik Pahor predaval na Univerzi Columbia, kjer bo s študenti in izbranimi profesorji razpravljal o prihodnosti Evrope. Kasneje pa bo z govorom v imenu Republike Slovenije nastopil na splošni razpravi 68. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov – osrednja tema bo posvečena »Razvojni agendi po letu 2015«.

Obisk v New Yorku bo predsednik republike zaključil s srečanjem s predsedujočim 68. zasedanja Generalne skupčine Organizacije združenih narodov Johnom W. Ashejem.