Predsednik Republike Slovenije je danes na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državni odlikovanji, ki sta ju prejela Massimiliano Fedriga in dr. Peter Kaiser

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državni odlikovanji.

Massimiliano Fedriga je prejel zlati red za zasluge za prispevek k poglabljanju slovensko-italijanskega sodelovanja in za podporo slovenski manjšini v Italiji z vrnitvijo Narodnega doma v Trstu ter pri izvedbi slovesnosti na Bazovici in v Gorici/Novi Gorici. Dr. Peter Kaiser, deželni glavar avstrijske Koroške, pa je prejel zlati red za zasluge za prispevek k poglabljanju sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo in za podporo uveljavljanju pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem ter pri izvedbi slovesnosti ob 100. obletnici koroškega plebiscita.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Utemeljitvi:

Za prispevek k poglabljanju slovensko-italijanskega sodelovanja in za podporo slovenski manjšini v Italiji z vrnitvijo Narodnega doma v Trstu ter pri izvedbi slovesnosti na Bazovici in v Gorici/Novi Gorici prejme Massimiliano Fedriga zlati red za zasluge.

13. julija 1920 je do tal zgorel slovenski Narodni dom v Trstu. Požig, ki so ga izvedli nacionalistični skrajneži, je bil zlovešča napoved pohoda fašizma, rasnih zakonov in nasilja. 6. septembra 1930 so bili na gmajni v Bazovici ustreljeni prvi evropski uporniki zoper fašizem, Ferdo Bidovec, Franjo Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič.

Druga svetovna vojna in povojno obdobje sta narodoma ob meji povzročila neizmerno gorje, ob tem pa tudi spodbudila zavedanje o pomenu sožitja. Prizadevanja za pomiritev in spravo so dolga in dolg je tudi seznam ljudi, ki so si za ta cilj prizadevali.

Predsednika obeh držav, Borut Pahor in Sergio Mattarella, sta razumela pomen spravnih dejanj in v zgodovinskem trenutku 100. obletnice požiga Narodnega doma odločilno prispevala k temu, da je bil prav na ta dan, 13. julija 2020, ob njunem srečanju v Trstu dosežen sporazum o vrnitvi Narodnega doma slovenski manjšini.

Istega dne sta se predsednika skupaj poklonila pred spomenikoma bazoviškim junakom in pred bazoviško fojbo. S stiskom rok sta poslala sporočilo vsem evropskim narodom: zgodovine ne moremo spreminjati, lahko pa spoštujemo spomin drug drugega in na tem spoštovanju gradimo skupno evropsko prihodnost.

Obmejne kraje povezuje še ena navdihujoča zgodba, ki sta jo prav tako podprla predsednika obeh držav, Pahor in Mattarella, in za katero ima zasluge tudi dežela Furlanija - Julijska krajina. Leta 2025 bo Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico evropska prestolnica kulture. Tudi to je sporočilo miru, sožitja, sprave in sodelovanja.

Poleg slovenske manjšine v Italiji in političnih vodstev obeh držav imajo za tak razvoj velike zasluge tudi regionalne oblasti. Njihova podpora in zavezanost spravnim dejanjem je neprecenljiva.

Z državnim odlikovanjem Republika Slovenija izraža spoštovanje in zahvalo predsedniku dežele Furlanija - Julijska krajina Massimilianu Fedrigi za njegove zasluge pri vračanju Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini v Italiji ter pri pripravi spominske slovesnosti v Bazovici in praznovanja v Gorici/Novi Gorici.

V okviru pristojnosti je storil vse potrebno, da so bili postopki za vrnitev Narodnega doma v Trstu izpeljani korektno in pravočasno. Za odločitvijo, da mora biti Narodni dom vrnjen slovenski manjšini, je stal trdno in neomajno.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Za prispevek k poglabljanju sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo in za podporo uveljavljanju pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem ter pri izvedbi slovesnosti ob 100. obletnici koroškega plebiscita prejme dr. Peter Kaiser, deželni glavar avstrijske Koroške, zlati red za zasluge.

10. oktobra 1920 je bil na Koroškem izveden plebiscit, na katerem so prebivalci, pretežno Slovenci, večinsko izrazili željo postati del novoustanovljene Republike Avstrije in ne nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pri tem sta jim bila obljubljena polna zaščita in spoštovanje njihove narodne identitete.

Desetletja po plebiscitu so minila v znamenju vzpona nacizma, druge svetovne vojne in povojnih napetosti, ki so močno prizadeli slovensko skupnost na avstrijskem Koroškem. (57. člen Avstrijske državne pogodbe ostaja neuresničen.)

Koroški plebiscit je ljudi dolgo močno razdvajal: nekateri so ga praznovali kot zmago in priložnost za dodatno zatiranje slovenstva, Slovenci so ga čutili kot velik poraz in simbol zatiranja narodne identitete.

V zadnjih desetletjih, po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, pa se je vzdušje postopoma spreminjalo na bolje. K temu so pripomogli tako Slovenci sami kot večinsko nemško govoreče prebivalstvo, v veliki meri pa tudi deželne oblasti.

Predsednika Slovenije in Avstrije, Borut Pahor in dr. Alexander Van der Bellen, sta soglašala, da je plebiscit, predvsem pa načini njegovega obeleževanja, predolgo razdvajal ljudi in naroda, ter ocenila, da je dozorel čas, da bi 100. obletnico plebiscita obeležili skupaj. Priprave nanjo sta prevzela sama, saj sta se zavedala pomena in tveganja. S tem sta pokazala, da je odločitev za sožitje odločitev dveh, ki jo želita sprejeti. Potrdila sta skupno zavezo prihodnosti, ki naj bo priložnost za vse enako in v skupnem evropskem domu.

Predsednika Pahor in dr. Van der Bellen sta na skupni prireditvi, ki je potekala 10. oktobra 2020 v Celovcu, pozdravila in podprla prizadevanja za izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti (še posebej program avstrijske vlade) ter izrazila pričakovanje, da bodo nekateri od načrtovanih ukrepov čim prej dobili dejansko zakonsko podobo. Avstrijski predsednik dr. Van der Bellen se je v slovenskem jeziku opravičil Slovencem za krivice in zamude pri uresničevanju 57. člena Avstrijske državne pogodbe, kar se je Slovencev v Avstriji in v domovini izredno dotaknilo.

Z državnim odlikovanjem Republika Slovenija izraža spoštovanje in zahvalo deželnemu glavarju dr. Petru Kaiserju za njegove zasluge pri izboljševanju položaja slovenske skupnosti na avstrijskem Koroškem ter pri izvedbi slovesnosti ob 100. obletnici koroškega plebiscita.


Foto: Daniel Novakovič/STA