Predsednik republike ob podelitvi nagrad za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni dejavnosti: "Potrebovali bomo resen premik in resno odločitev, da je znanost ključna za našo bodočnost."
Ljubljana, 1. 12. 2020 | sporočila za javnost, govori
Letošnja podelitev državnih nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni dejavnost je bila, zaradi ukrepov povezanih z zajezitvijo pandemije COVID-19, pripravljena v obliki filma, posvečenega letošnjim nagrajenkam in nagrajencem. Dokumentarni film "Vrhunci slovenske znanosti v luči nagrajencev za izjemne dosežke 2020" je bil predvajan na drugem programu Televizije Slovenije. Film je vključeval slavnostni nagovor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
Foto: Nebojša Tejić/STA
V nadaljevanju je besedilo nagovora predsednika republike. Velja govorjena beseda!
"Spoštovana gospa ministrica,
spoštovani gospod predsednik odbora,
drage nagrajenke in nagrajenci,
drage prejemnice in prejemniki priznanj,
Prišel je čas v letu, ko se v Sloveniji podeljujejo nagrade in priznanja znanstvenicam in znanstvenikom. To je tradicionalen praznik slovenske znanosti, ki ga imamo že od povojnega obdobja pod različnimi imeni, Kidričeve nagrade, nagrade RS za znanstveno-raziskovalno delo in od leta 1998 Zoisove nagrade, ki so se jim kasneje pridružila tudi Puhova priznanja in sedaj še Puhove nagrade.
V vsej tej dolgi tradiciji nikoli ni bilo vprašljivo samo podeljevanje in z njim povezano praznovanje. Sedaj pa je bilo, zaradi pandemije, ki nas je vse prizadela in zaradi katere se moramo, res moramo vsi skupaj obnašati tako, da jo bomo preživeli s čim manj žrtvami in s čim manjšimi posledicami.
Prav zaradi ohranitve te tradicije je prav, da se je odbor za nagrade odločil za organizacijo podelitve tudi v teh težkih časih, seveda v skladu z zahtevami borbe s pandemijo. Seveda je drugače.
Zato nagrajencem in prejemnikom priznanj ob čestitkah izrekam tudi svoje obžalovanje, da danes tukaj ne more biti širokega občinstva z njihovimi najbližjimi, z njihovimi sodelavci in učenci, ki bi se z njimi veselili njihovega priznanja. To bomo pač morali pustiti za drugič, za čas, ko bomo na tak ali drugačen način, toda s skupno zavzetostjo premagali to krizo.
Te nagrade so in so vedno bile najpomembnejša priznanja, ki jih država Slovenija podeljuje svojim znanstvenikom. Vsi, ali skoraj vsi slovenski znanstveniki, ki nekaj pomenijo, so v tej elitni druščini, kamor danes vstopate tudi vi, današnji nagrajenci in prejemniki priznanj. S tem se vam država Republika Slovenija zahvaljuje za vaše zavzeto in uspešno delo.
Ukvarjanje z znanostjo je težko delo, zahteva znanje in garanje, zahteva pripadnost. Zahteva celo življenje. Da ste prišli do uspehov, na katere smo skupaj z vami ponosni, ste morali marsikaj žrtvovati, pri tem pa ste, verjamem, delali z veseljem in radostjo, ki sta nujna pogoja za uspeh pri tako zelo zahtevnem delu. Delali ste v pogojih, ki najbrž niso optimalni, zato je vaš uspeh še toliko večji in ga še toliko bolj cenimo.
Ob taki priliki, kot je današnja, se lahko vprašamo, kakšna je pravzaprav slovenska znanost. Po mojem jo lahko ocenimo kot kar dobro s trendom izboljševanja in napredovanja.
Kvaliteta naše znanosti raste, kar se vidi po sodelovanju naših znanstvenikov na svetovnem odru, po boljših in pomembnejših objavah njihovih del in tudi po tem, da naši diplomanti, doktorandi in mladi znanstveniki brez posebnih težav dobijo mesto na uglednih inštitucijah po svetu.
To je seveda prav in lepo, toda morda bi se morali vsi skupaj bolj potruditi za njihovo vračanje ali vsaj za ohranjanje povezav.
Skratka, zdi se, da je vse lepo in dobro urejeno. Le včasih potarnamo, da ni dovolj dobre povezave med znanostjo in raziskavami na eni strani ter gospodarstvom in družbo na drugi, pa seveda znanstveniki in znanstvenice se stalno pritožujejo nad premajhnimi sredstvi, ki jih imajo za svoje raziskave.
Ker pa se znanstveniki glede sredstev pritožujejo vedno in povsod, bi bilo le potrebno za Slovenijo podrobneje pogledati, kakšno je stanje in ga primerjati npr. z Avstrijo. In stanje pri nas ni prav dobro. Groba ocena nam pove, da Avstrija vlaga na prebivalca v ta segment približno 3,5-krat več kot mi.
To je ogromna razlika, ki jo lahko le delno pripišemo nižjim dohodkom in nižjim življenjskim stroškom pri nas.
Ker verjamemo, da je znanost pomembna za razvoj, za razvoj na vseh področjih od zdravstva do planiranja in upravljanja družbe, lahko dvomimo, da bomo tiste, ki jih lovimo, na tak način kadarkoli ujeli.
Potrebovali bomo resen premik in resno odločitev, da je znanost ključna za našo bodočnost.
V znanost bomo morali vključevati več ljudi in jim dati optimalne pogoje, ustanavljati bomo morali nove raziskovalne inštitucije in jim dati optimalne pogoje, saj brez tega vse skupaj nima pravega smisla, seveda pa od teh novih ljudi in novih inštitucij tudi zahtevati, da izpolnjujejo svojo misijo.
To bo rešilo tudi naš problem sodelovanja znanosti z gospodarstvom in družbo, saj je jasno, da je za tak prenos znanja najpomembnejši prenos ljudi, za tega pa ni možnosti dokler vzgajamo mlade znanstvenike v obsegu, ki zadostuje le za obnovo znanstvenih inštitucij. Tako bo tudi več mladih videlo svoj življenjski cilj v znanosti.
Vsem današnjim nagrajenkam in nagrajencem vnovič čestitam in želim še veliko znanstvenih dosežkov ter strokovnega in osebnega zadoščenja."