Predsednik Pahor na odprtju jubilejnega 60. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA Pomurskemu sejmu vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes v Gornji Radgoni udeležil slovesnosti ob odprtju jubilejnega 60. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA. Predsednik Pahor je bil na prireditvi slavnostni govornik.


Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ob tej priložnosti je predsednik Pahor Pomurskemu sejmu vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije za 60 let uspešnega prirejanja mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA, ki spodbuja odličnost, povezovanje in mednarodno sodelovanje v kmetijstvu in živilstvu ter razvoj slovenskega podeželja. Zahvalo je prevzel predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.


Foto: Tamino Petelinšek/STA

Predsednik republike si je nato sejem ogledal v spremstvu ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irene Šinko ter predsednika uprave Pomurskega sejma Janeza Erjavca.


Foto: Tamino Petelinšek/STA

V nadaljevanju je besedilo slavnostnega govora predsednika Republike Slovenije. Velja govorjena beseda!

Spoštovani gostje, domači in tuji,
gospe in gospodje.

Prav zares si štejem v veliko čast, da letos otvarjam jubilejni sejem AGRA. 

Tudi sicer ga z veseljem obiskujem že četrt stoletja. 

Ob tej priložnosti se znova spomnim važnih besed znanega pokojnega Pomurca Ferija Horvata, ki mi je sredi 90. let dejal, da »če hočeš kaj pomeniti na državni politični ravni, ne smeš manjkati na Pomurskem sejmu«. 

Verjetno je hotel reči, da gre pri kmetijstvu za veliko več kot za pridelavo hrane. Gre za ohranjanje poseljenosti, obdelane kulturne kraje, ohranjanje jezika in tradicionalnih običajev ter skrb za snovno in osnovno kulturno dediščino. 

Pri AGRI skratka ne gre samo za promocijo slovenskega kmetijstva, agroživilstva in podeželja, čeprav je vse to izjemnega pomena, za našo blaginjo, gospodarstvo, razvitost podeželja in celo narodno identiteto in značaj. 

Za vlogo sejma je še pomembnejše, da spodbuja sodelovanje na stičišču štirih držav, jezikov in kultur, med ljudmi, ki v tej in širši regiji sodelujejo na različnih ravneh. 

Vsi ti ljudje in mi z njimi potrebujemo srečevališče, kjer se lahko enkrat na leto v živo snidemo, seznanimo z novostmi in vsakodnevnimi problemi in vizijami prihodnosti. 

Vsem, ki ste 60 let pripomogli k slavi in dosežkom sejma, se v imenu države in vseh naših ljudi iskreno zahvaljujem.

Spoštovane gospe in gospodje,

veseli me, da se na sejmu vsako leto predstavlja država partnerica. 

Vsem skupaj nam je v veliko čast, da je letos, ko obeležujemo 30. obletnico vzpostavitve bilateralnih odnosov, država partnerica Japonska. 


Na gospodarskem področju je v zadnjih letih zaznati trend krepitve sodelovanja, kar se odraža v naraščajočem obsegu japonskih investicij v Sloveniji. 

Ob tej priložnosti bi se želel spomniti nedavno preminulega dolgoletnega japonskega premierja Shinza Abeja, s katerim sva sodelovala dolga leta in na njegovo veliko naklonjenost do naše države in sodelovanje z njo. 

Povečanje sodelovanja med Slovenijo in Japonsko na gospodarskem in znanstvenem področju odpira nove možnosti sodelovanja, tudi na področju kmetijstva in hrane. 


Gospe in gospodje,

tudi letos prvo in posebno pozornost namenjam okoljskim in podnebnim spremembam in njihovim posledicam za kmetijsko politiko in razvoj podeželja. 

Kmetijstvo najbolj čuti podnebne spremembe, saj je le-to 'tovarna pod milim nebom'. 

Vse pogostejše ujme kot so pozeba, toča, žled, poplave, neurja, suša od vseh gospodarskih panog najbolj prizadenejo prav kmetijstvo in tudi z njim tesno povezano gozdarstvo.

Posledice podnebnih sprememb vedno bolj čutimo. 

Zato je ključnega pomena prilagajanje klimatskim spremembam ter iskanje vseh možnih rešitev, da kmetijstvo s svojim delovanjem ne bo pospeševalo klimatskih sprememb, temveč jih bo blažilo.

V času od lanskega sejma pa je v ospredje stopila tudi prehranska kriza in vprašanje prehranske varnosti - tema, ki nas spremlja že vsa leta, vendar se njenega pomena ponovno in dodatno zavemo, ko pride do kriz in dogodkov, kot je vojna v Ukrajini. 

Od začetka agresije na Ukrajino smo priča skokovitemu dvigu cen hrane, gnojil in energije, z zelo zaskrbljujočimi posledicami na svetovno varnost preskrbe s hrano in prehrano, ki se je pred tem že poslabšala zaradi drugih konfliktov, gospodarske nestabilnosti, podnebnih sprememb in pandemije covida-19.

Da poudarim, letos se srečujemo z združenimi izzivi, ki so se nakazovali že desetletja. 

Zato dodatno težo dobivajo ukrepi za oskrbo s surovinami, lokalna proizvodnja, pospešeno prilagajanje klimatskim spremembam in varčevanje ter racionalno obnašanje na vseh področjih.

Ukrepi, ki se morajo izvajati, pa so v naši skupni domeni. 

Pričakovanja, da bodo dogovori in rešitve na ravni EU ali naše države dovolj, so premalo ambiciozna. 

Na mednarodni in domači ravni smo soočeni s številnimi vprašanji, ki so povezana s prehransko krizo. 

Med kratkoročnimi izzivi so predvsem ukrepi za stabilizacijo kmetijskih trgov in za naslavljanje problematike dostopnosti za bolj ranljive skupine. 

Med srednjeročnimi izzivi pa je nujnost nadaljevanja prehoda na bolj trajnostne prehranske sisteme, skladno s cilji zelenega dogovora ter zmanjšanjem odvisnosti kmetijstva od fosilnih goriv in uvoza vhodnih surovin in krme. 

Pomembne bodo inovativne rešitve v okviru krožnega gospodarstva, preciznega kmetijstva in spodbujanja okolju in podnebju prijaznih kmetijskih praks.

Ključno orodje za doseganje teh zahtevnih ciljev je Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027. 

Izrednega pomena je, da bo ta dokument dobro pripravljen in pravočasno potrjen. 

Gre za izredno pomemben dokument, ki se dotika slehernega prebivalca Slovenije, neposredno ali pa posredno.

Letos praznuje 60 let sejem, prav tako pa je tudi 60 let od začetka skupne kmetijske politike, ki je imela dva ključna cilja: 
zagotavljanje hrane za državljane Evrope po zmernih cenah in primeren življenjski standard kmetov. 

V šestdesetih letih so se stvari nesluteno spremenile. Takrat je en slovenski kmet prehranil okrog 10 ljudi, danes jih okrog 100. 

Seveda se radi z nostalgijo ozremo nazaj, v način življenja na kmetiji, tudi z romantičnim pridihom, a danes so stvari povsem drugačne. 

Tudi kmetijstvo je postavljeno pred izzive, ki nas vse skrbijo. 

Kriza, ki se širi po vsem svetu nas trezni, da se je treba opreti predvsem na lastne sile. 

Tudi pri pridelavi hrane. 

Ali pa pri njej še celo bolj kot pri kaki drugi dobrini. 

Tako je tudi skupna kmetijska politika pred izzivom, kako ohranjati rodovitno zemljo zanamcem in hkrati zadostiti potrebe po kakovostni in varni hrani. 

Kmetje ste bili, ste in boste tudi v prihodnje eden glavnih stebrov slovenstva. 

Pri tem naj izpostavim še posebej kmečke in podeželske žene, ki delate na kmetijah, skrbite za dom in družino in prek Zveze kmetic poživljate podeželje. 

Naj k temu dodam še novo energijo podeželske mladine, kmečki sindikat, poslovnost zadružne zveze in kmetijsko gozdarsko zbornico. 

Prav slednja, za katero so si srčno prizadevali že omenjeni Ivan Oman, profesor Zagožen in mnogi drugi, je danes most mes znanostjo in prakso. 

Prenos znanja na kmetije je ključen za obstoj in razvoj kmetijstva. 

Na tem mestu se zahvaljujem tudi stroki, ki dela v kmetijstvu. 

Ob trenutno občutljivih temah, ki so povezane s kmetijstvom, to je varovanje okolja, raba gnojil in sredstev za varstvo rastlin, vplivi živinoreje na okolje, naj poudarim, in verjamem, da tako pri stroki kot pri kmetih še nekaj velja fraza, ki je sicer marsikje zlorabljena. 

To je »zdrava kmečka pamet«. 

Ta naj bo orientacija za pogovore na današnjem sejmu, za sprejemanje dogovorov in politike v prihodnje, pa tudi v našem vsakdanjem življenju!

Poleg že omenjenih tem, o katerih bo veliko govora na dogodkih v okviru sejma, bo tudi letos velik poudarek na mladih, kar me zelo veseli. 

Mladi ljudje so tisti, ki lahko, pod ugodnimi in spodbudnimi pogoji, pomembno prispevajo k prehodu na zdravo prehranjevanje, regeneraciji ekosistemov, blažitvi podnebnih sprememb, socialni varnosti in enakosti – prehodu na trajnostne, pravične in odporne prehranske sisteme. 

S svojo energijo, znanjem, podjetnostjo, zanimanjem za digitalizacijo, nove tehnologije in inovacije ter s prizadevanji za zaščito narave so ključnega pomena za uspešen prehod na trajnostne prehranske sisteme. 

Spoštovani organizatorji sejma in razstavljavci, ob okroglem jubileju mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, ki je – po besedah predsednika Pomurskega sejma – »že polnih šest desetletij praznik zemlje, stroke, posla in srca«, vam še enkrat izrekam iskrene čestitke in vam želim veliko obiskovalcev in uspešno sklenjenih poslov!


Foto: Tamino Petelinšek/STA


Foto: Tamino Petelinšek/STA


Foto: Tamino Petelinšek/STA