Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na 21. zboru državnih tožilcev

Predsednik republike Borut Pahor se je v Hotelu Toplice v Brežicah udeležil 21. zbora državnih tožilcev in kot prvi predsednik republike nagovoril državne tožilce na njihovi osrednji stanovski letni prireditvi.

Slavnostni govor predsednika republike Boruta Pahorja objavljamo v celoti:
Velja govorjena beseda!

Slovenija počasi okreva. Vsaj statistično je izšla iz recesije. Okreva zlasti v ozkem gospodarskem smislu. V širšem družbenem smislu pa je še vedno treba videti znake splošnega dvoma glede boljše prihodnosti. Konec krize bo mogoče razglasiti šele, ko bo boljše gospodarske in socialne razmere spremljalo tudi večje zaupanje ljudi v ustanove politične in pravne države.

Foto: Daniel Novakovič/STA

Po osuplosti in zgroženosti zaradi razsežnosti recesije se zdaj na izhodu iz krize ponuja več prostora za reflektirano oceno razlogov zanjo. Zlasti domačih. Zakaj je domnevno zgodbo o uspehu kriza doletela tako nepripravljeno in Slovenijo spravila domala na kolena? Eno od pojasnil se skriva v prevladujoči utvari, ki je spremljala razvoj države po njenem nastanku.

Šlo je za zmotno vero v samoregulacijo tržne ekonomije in v samoomejitev nosilcev gospodarske in družbene moči glede skušnjav zlorabe oblasti. Celoten družbeni ustroj tranzicije je tako omogočil divje privatizacije in podobne družbene pojave, ki jih je hkrati spremljal še prešibak nadzor nosilcev oblasti.

Huda recesija ni samo razgalila te razsežnosti tranzicije, temveč za izhod iz nje terja važne popravke smeri našega družbenega razvoja in državno-pravnega ustroja. Ustanove politične in pravne države so se zganile in upravičeno se zdi, da bi, če bomo na tej poti dosledno vztrajali, to lahko pripeljalo do celovitega gospodarskega, socialnega in vrednostnega okrevanja družbe in države.

Zlasti je bilo v tem času važno, kako se bodo na refleks ogorčene javnosti zaradi občutka nepravičnosti odzvale ustanove pravne države. Še zlasti organov pregona. Ocenjujem, da je bil glede tega narejen opazen napredek, ki ga je potrebno in vredno spodbujati. Bilo pa je in ostaja vseskozi bistvenega pomena, da tako organi pregona kot ustanove pravne države v celoti ukrepajo v okviru ustavnosti in zakonitosti, neodvisno in s profesionalnimi stremljenji, da je zadoščeno pravici.

Pravna kultura spodbuja vse nas, da ravnanje ustanov pravne države, ne glede na naše strinjanje ali nestrinjanje z njihovimi odločitvami, sprejemamo in spoštujemo.

To ne pomeni, da o tej ali oni odločitvi ne smemo imeti lastnih stališč, dolžni pa smo jih izreči na spoštljiv način. Neodvisnost teh institucij ne podrazumeva samo pričakovanja, da se nosilci drugih oblasti ne bodo vtikali v njihove odločitve, temveč tudi robustnost institucij pravne države, da ne bodo podlegle morebitnim pritiskom, ne nosilcem oblasti, ne tej ali drugi javnosti.

Vedno, še zlasti pa v sedanjih razmerah je odločilno, da tožilstvo kot organ pregona svojo funkcijo izvaja samostojno, izključno pod pogoji in na način kot to določata ustava in zakon. V vseh zadevah mora zagotoviti enakopravno obravnavo. Številni kazenski postopki in potrditve v zadnjih dveh letih dokazujejo, da je tožilstvo lahko kos tem nalogam. Tudi pri pregonu najzahtevnejših kaznivih dejanj na področju gospodarske in korupcijske kriminalitete.

Temu je bržkone opazno pripomogla vzpostavitev Specializiranega državnega tožilstva leta 2011 in paket ukrepov v letu 2014, ki so omogočili njegovo pomembno kadrovsko okrepitev ter učinkovitejše delo. Podatek, da je to tožilstvo v lanskem letu doseglo bistveno več obsodilnih sodb, kot leto prej, naj bi bil v tem smislu zgovoren podatek. Tudi zaradi takih dosežkov sem prepričan, da smo vendarle priče sicer počasnemu a vztrajnemu družbenemu premiku, kjer dobre prakse počasi a vztrajno prihajajo v ospredje. V ta okviru sodijo tudi uspešno zaključeni pregoni kaznivih dejanj.

Tako za organe pregona kot za ustanove pravne države sicer se mi zdi glede njihove avtoritete izjemnega pomena, da se njihovo ukrepanje vsaj na daljši čas izkaže za dosledno nevtralno za pritiske ene ali druge ali tretje javnosti.

Sem in tja se je in se bo dogajalo, da bo prišlo do odločitev, ki bo eno ali drugi javnost vznemirila, sem in tja celo večino nje. Toda na daljši rok se bo pokazalo to kot pomirjujoče. Celotna skupnost bo dobila utemeljen občutek, da je zadoščeno pravici in ne dnevnemu servisiranju pričakovanj enega ali drugega. V tem smislu opravljate tudi tožilci zelo težko in odgovorno nalogo. Zdi se mi prav, da se trudimo razumeti vaše človeške in profesionalne stiske.

Uspeh vaših prizadevanj je nenadomestljiv. Zato sem z veseljem in tudi dolžno pozornostjo sprejel vabilo za današnjo slovesnost.

Sprejmite, prosim, v mojem imenu in v imenu države zahvalo za vaš trud in prispevek k boljši in bolj pravični prihodnosti.