Predsednik republike na slovesnosti ob dnevu slovensko-izraelskega prijateljstva in 100. obletnici rojstva izraelske narodne herojinje in pesnice Hane Seneš

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na letališču Prilozje v Metliki obeležil dan slovensko-izraelskega prijateljstva v spomin na skupni boj obeh držav proti nacizmu in fašizmu v drugi svetovni vojni. Dan slovensko-izraelskega prijateljstva smo obeležili prvič, prav na 100. obletnico rojstva Hane Seneš, izraelske narodne herojinje in pesnice.

Zbrane sta nagovorila tudi Martina Legan Janžekovič, podžupanja občine Metlika, in Eyal Sela, veleposlanik Države Izrael. V kulturnem programu so slovenski in izraelski umetniki interpretirali Hanine pesmi, slovesnost pa so sklenili tamburaši Metliške folklorne skupine Ivan Navratil Metlika.

Pred pričetkom slovesnosti pa sta spomin na Hano Seneš s padalskim skokom počastila slovenska padalka in izraelski padalec.

Predsednik republike je bil na slovesnosti slavnostni govornik.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Govor predsednika republike je objavljen v nadaljevanju. Velja govorjena beseda!

Spoštovana podžupanja Metlike,
spoštovani veleposlanik Države Izrael,
dragi krajani,
dragi prijatelji!

Dovolite mi, da se najprej iskreno zahvalim vam, krajanom Metlike in Belokranjcem, da s tako zavzetostjo ohranjate spomin na drugo svetovno vojno in slovensko osvobojeno ozemlje.

S tem skrbite za pomembno dediščino boja proti fašizmu in nacizmu, ki predstavlja enega od temeljev slovenske državnosti.

Iz teh časov izhaja veliko lepih, a tudi tragičnih zgodb. Zgodb o pogumu, požrtvovalnosti, zavezništvu in prijateljstvu.

Eno takih zgodb je napisala Hana Seneš, pred natanko 100 leti rojena Judinja, ki je na osvobojeno slovensko ozemlje prišla z namenom pomagati judovskim rojakom. Ni bila edina – tako kot ona, je na osvobojeno slovensko ozemlje skočilo še nekaj padalcev, članov britanskih zavezniških sil.

Tudi zgodba teh padalcev ni edina zgodba, ki je v drugi svetovni vojni povezala slovenski in judovski narod.

Zgodba Hane Seneš je vendarle posebna. Odlikuje jo izjemen pogum, zaradi katerega je postala izraelska herojinja.

Hanina zgodba, njen neukrotljivi duh, skupaj z ganljivim dnevnikom in poezijo, ki ju je pisala, so danes navdih vsem, ki se upirajo sovraštvu in zatiranju.

Obenem pa je Hana tudi oseba, ki simbolno povezuje slovenski in izraelski narod.

Vemo, da se je precejšnje število slovenskih Judov pridružilo partizanskim enotam in po kapitulaciji Italije leta 1943 so judovski taboriščniki oblikovali poseben judovski bataljon znotraj partizanskega gibanja.

Vendar je tako kot drugje po Evropi tudi slovenska judovska skupnost v drugi svetovni vojni doživela tragično usodo holokavstva.

Vsako leto se na raznih spominskih slovesnostih spomnim nanje in na slovenske žrtve koncentracijskih taborišč.

Posebej mi je pri srcu in drag skupen vsakoletni poklon spominu na žrtve holokavsta z zadnjo še živečo prekmursko judinjo Eriko Fürst na Lendavskem pokopališču in Sinagogi.

Že od začetka mandata obiskujem osrednjo spominsko prireditvev ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavstva v Centru judovske kulture Sinagoga Maribor, umetniškemu projektu »spotikavci«, kjer s spominskimi tlakovci ozaveščamo mimoidoče o tragediji holokavsta, pa sem v Sloveniji častni pokrovitelj.

Lani sem prvič skupaj s hrvaškim predsednikom Milanovićem počastil spomin na slovenske, hrvaške in judovske žrtve italijanskega koncentracijskega taborišča na Rabu, kamor je bila deportiranih večina slovenskih Judov iz ljubljanske pokrajine.

Zelo pomembno se mi zdi, da smo za dan obeleževanja slovensko – izraelskega prijateljstva izbrali ravno dogodek iz našega skupnega boja proti nacizmu in fašizmu.

Enako velja tudi za obeleževanje dnevov slovensko-ameriškega in slovensko-britanskega prijateljstva. Slovensko-ameriško prijateljstvo bomo letos obeležili na Andražu nad Polzelo že sedmo leto zapored, slovensko-britansko prijateljstvo pa smo nedavno obeležili na Suhorju že četrtič.

Med uglednimi gosti, ki so počastili te praznike prijateljstva naj omenim ameriškega senatorja in republikanskega kandidata za ameriškega predsednika Johna McCaina in britanskega princa Edvarda.

Obeleževanje spomina na umrle ruske vojake pod Vršičem v času I. svetovne vojne, pri Ruski kapelici, ima več kot stoletno tradicijo in ni poimenovano za dan slovensko-ruskega prijateljstva, a bi ga bilo mogoče tudi tako razumeti. Ob 100-letnici je kapelico obiskal ruski predsednik Putin.

S temi dnevi prijateljstva hočem ponazoriti dejstvo, da je 30 let po ustanovitvi Slovenija aktivno in varno umeščena v mednarodno skupnost, ima polno prijateljev in nobenega sovražnika. Slovenija se zaveda, da je potrebno prijateljstvo dnevno negovati in bo temu ostalo iskreno privržena tudi v prihodnje.

Izkoriščam to priložnost, da se kot predsednik republike v luči 30. obletnice obeleževanja ustanovitve slovenske države zahvalim državi Izrael za njeno razumevanje in podporo pri našem aktivnem umeščanju v mednarodno skupnost.

V državi Izrael smo vselej imeli prijatelja, ki nas je razumel in podpiral. Tudi Slovenija poskuša vedno s posebnim občutkom razumeti zapleteno kompleksnost nastanka razvoja in sodobnih izzivov države Izrael, zlasti varnostnih. Izražam upanje, da bo modrost omogočila trajen mir.

O vseh teh in drugih pomembnih rečeh za prijateljske odnose med obema državama sva se v daljšem telefonskem pogovoru pogovarjala z novim izraelskim predsednikom Jicakom Hercogom. Posebej sva omenjala današnji dan slovensko-izraelskega prijateljstva. Pri tem me je predsednik Hercog prosil, naj vas vse prav lepo pozdravim in se vam zahvalim za vaš prispevek k obeležitvi tega prijateljstva.

Zelo sem vesel, da je predsednik Hercog sprejel moje vabilo na uradni obisk v Slovenijo, morda jeseni letos ali spomladi prihodnje leto. Tega obiska se vsi zelo veselimo.

Hvala veleposlaniku Države Izrael, gospodu Eyalu Seli in veleposlanici Republike Slovenije v Izraelu, gospe Andreji Purkart Martinez za zamisel, da bi ravno zgodba Hane Seneš postala temelj za obeleževanje slovensko – izraelskega prijateljstva.

Predvsem pa iskrena hvala občini Metlika, županu Darku Zevniku in podžupanji Martini Legan Janžekovič, njunim sodelavcem in prav vsem, ki ste organizirali današnjo slovesnost.

Hvala tudi vsem, ki ste s svojo udeležbo počastili ta dan. Prepričan sem, da danes začenjamo čudovito zgodbo slovensko-izraelskega prijateljstva.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Hana Seneš je bila ena od 26 Židov, ki se je prostovoljno vključila v britanske obrambne sile. Na predvečer holokavsta so mnogi zapustili Evropo, da bi rešili svoje življenje - nekaj pa je bilo takšnih, ki so se pogumno vrnili, da bi rešili tudi druge. Hana Seneš se je v britanski vojski izučila za padalko, da bi pomagala preprečiti deportacijo madžarskih Judov v taborišča. V misiji še s tremi tovariši je 13. marca 1944 s padalom skočila na osvobojeno ozemlje v Beli Krajini in pristala v vasici pri Metliki na območju, ki so ga varovali partizani. Nekaj dni po pristanku so izvedeli, da so Nemci že okupirali Madžarsko, zato je ostala s partizani in domačini. Kot angleška vojakinja se je potem iz Bele Krajine odpravila peš preko Hrvaške do Budimpešte, kjer jo je junija 1944 na madžarski meji ujela policijska žandarmerija. Bila je obsojena na smrt in 7. novembra 1944, pri 23 letih, je umrla ter postala simbol upora in poguma. Hanina zgodba, njen neukrotljivi duh, skupaj z ganljivim dnevnikom in poezijo, ki ju je pisala, so danes navdih vsem, ki se upirajo sovraštvu in zatiranju.

V Metliki so 17. julija 2011 obeležili 90. obletnico njenega rojstva. S spominskim skokom so se njenemu spominu poklonili slovenski in izraelski padalci, spominske slovesnosti pa se je udeležil tudi njen nečak Eitan Seneš.

V čast spominu na Hano Seneš in na pobudo izraelskih obrambnih sil ter v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo in Slovensko vojsko je bil pred slovesnostjo v Metliki na letališču Cerklje ob Krki izveden komemorativni padalski skok »Nebeška strela«. Komemorativni skok je izvedlo 100 izraelskih padalcev, pridružili pa so se jim še slovenski, hrvaški, madžarski in vojaški padalci iz Velike Britanije.

Na pobudo predsednika republike v Sloveniji obeležujemo tudi dan slovensko-ameriškega prijateljstva in dan slovensko-britanskega prijateljstva. Najdaljšo tradicijo pa ima vsakoletno srečanje pri Ruski kapelici pod Vršičem, ki ga prav tako razumemo kot dan slovensko-ruskega prijateljstva.

Dan slovensko-ameriškega prijateljstva in zavezništva obeležujemo od leta 2015 v Andražu nad Polzelo, kjer stoji spominska plošča v spomin osmim članom posadke, ki so ob tem izgubili življenje. S svojo prisotnostjo so dan prijateljstva med obema državama počastili številni vidni predstavniki Združenih držav Amerike. Na povabilo predsednika republike se je leta 2017 slovesnosti udeležil zdaj pokojni John McCain, senator Združenih držav Amerike, eden najvplivnejših in najuglednejših ameriških politikov in kandidat za predsednika ZDA.

Na povabilo predsednika republike se je dneva slovensko-britanskega prijateljstva v Gornjem Suhorju pri Vinici leta 2019 udeležil princ Edvard, grof Wesseški, s katerim sta tedaj razglasila dan slovensko-britanskega prijateljstva. Spominsko obeležje zavezniškim članom posadke padlega bombnika B24 Liberator VI sta leto prej odkrila predsednik Pahor in takratna veleposlanica Velike Britanije in Severne Irske v Sloveniji Sophie Honey.

Z dnevom slovensko-ruskega prijateljstva se zadnjo soboto v juliju pri Ruski kapelici na Vršiču spomnimo ruskih vojakov, ki jih je zasul snežni plaz med gradnjo ceste čez gorski prelaz Vršič. Na povabilo predsednika republike se je ob 100. obletnici njene postavitve, leta 2016, slovesnosti udeležil ruski predsednik Vladimir Putin.

Z obeleževanjem dnevov prijateljstva se krepi sodelovanje med državami ter opominja na dolgoletne vezi, prijateljstvo in zavezništvo v najtežjih časih, o čemer se je predsednik Pahor nedavno pogovarjal v telefonskem pogovoru z novoizvoljenim predsednikom Izraela Jicakom Hercogom.


Foto: Daniel Novakovič/STA