Hanzi (Johann) Ogris

Medalja za častno dejanje
za vsestransko delo za sožitje in sodelovanje na avstrijskem Koroškem ter čezmejno sodelovanje in dobrososedske odnose

Medaljo za častno dejanje je predsednik republike Borut Pahor vročil Hanziju (Johannu) Ogrisu 30. oktobra 2014 na slovesnosti v Predsedniški palači.


Foto: STA/Stanko Gruden


Utemeljitev:

Janko Ogris je trgovec in gostilničar iz Bilčovsa, steber družabnega življenja, kjer sta se ohranjali slovenska beseda in kultura kot izraz svobodoljubja in vere v sožitje različnih identitet, ki ob medsebojnem spoštovanju in upoštevanju druga drugo plemenitijo. V tej veri so živeli njegovi predniki in živijo danes njegovi potomci. Na družinskemu gostišču je že zelo zgodaj namestil trojezični napis in se v okviru svoje strankarske frakcije vztrajno zavzemal za sožitje in sodelovanje znotraj Koroške in čezmejne stike. Njegovo gostišče Miklavž je bilo in je ostalo mesto vseslovenskih srečevanj ter prizorišče tako kulturnih prireditev kot znanstvenih posvetov. Janko Ogris je poskrbel, da to tradicijo nadaljuje tudi sin. Svojo vero je odlikovanec neomajno uveljavljal tudi kot član številnih organizacij in jih še uveljavlja kot funkcionar društva Tre popoli.

Med drugo svetovno vojno so bili zaradi pripadnosti slovenski narodni skupnosti in slovenske angažiranosti očeta, pa tudi zaradi protinacistične usmerjenosti, Ogrisi izgnani v notranjost nemškega rajha. Kot pregnanec in povratnik iz taborišča se je Hanzi Ogris takoj vključil v mladinske organizacije in ves čas po vojni igral pomembno vlogo v slovenskih gospodarskih in političnih strukturah na avstrijskem Koroškem. V sedemdesetih letih je postal deželnozborski poslanec in bil kar dvajset let župan Bilčovsa. S svojo preudarno politiko je uspel ustanoviti prvi in dolgo časa edini javni dvojezični občinski vrtec na avstrijskem Koroškem. Bil je tudi edini narodno zavedni aktivni slovenski deželni poslanec, ki je sodeloval v socialdemokratski večini, ko je ta leta 1972 dosegla namestitev dvojezičnih napisov v 205 koroških krajih. Bil je tudi član sosveta za slovensko narodno skupino pri uradu zveznega kanclerja (1989–1991) in je kar petdeset let v različnih funkcijah aktivno deloval v Zvezi slovenskih organizacij in Zvezi slovenskih izseljencev na Koroškem.

Dejaven je bil tudi na gospodarskem področju. Osem let je bil član koroške kmetijske zbornice, bil je član Koroške trgovske zbornice ter član Socialdemokratskega gospodarskega združenja in Socialdemokratske kmečke zveze.