SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Predsednik republike na slovesnem odprtju mednarodne konference ob 100-letnici vrhovnega sodstva na Slovenskem

Ljubljana, 14. 11. 2018 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil slovesnega odprtja mednarodne konference ob 100-letnici vrhovnega sodstva na Slovenskem. Predsednik republike je imel ob tej priložnosti nagovor.


V nadaljevanju je besedilo govora predsednika republike. Velja govorjena beseda!

"Konec prejšnjega tedna sem ob slovesnosti na Žalah dejal, da ne bo pretirano, če bomo videli konec 1. svetovne vojne kot otipljiv začetek formiranja slovenske nacije in države.

Uvedba vrhovnega sodstva na Slovenskem pred 100 leti ima pomen tudi za razvoj državotvornosti slovenskega naroda. Vrhovna sodna oblast, ki je izraz državne suverenosti, je prispevala k razvoju Slovenskega naroda iz do takrat v bistvu etnične entitete v narod v političnem smislu, v nacijo. Še bolj pomembno pa je, da se je z uvedbo vrhovnega sodstva storil pomemben korak v vladavini prava na Slovenskem, v takratnih družbenih razmerah in ob takratnih evropskih spoznanjih in pogledih na vladavino prava, temelječo na ločenosti in neodvisnosti treh vej oblasti, med katerimi je neodvisno sodstvo.

Neodvisnost sodstva je tudi danes nesporni temelj vladavine prava. Skupaj s strokovnostjo in preglednim delovanjem sodstva prav neodvisnost daje sodstvu njegovo legitimnost. Brez neodvisnosti sodna oblast ni legitimna in tudi od ljudi ne bo sprejeta kot taka.

Ločenost sodne veje oblasti, torej sodstva, je razumeti ne le v njenem organizacijskem smislu pač pa kot popolno neodvisnost od kakršnihkoli posegov v sojenje, formalnih ali neformalnih, s strani kogarkoli ali kateregakoli drugega organa. Ta popolna neodvisnost seveda ni sama po sebi umevna, saj ni daleč preteklost, ko ni bilo tako in je sodstvo pogosto bilo sluga politične oblasti, političnih in še kakšnih drugih interesov. Neodvisnost sodstva smo dolžni utrjevati vsi, če je treba tudi z zakonodajnimi ukrepi, in s krepitvijo avtoritete in avtonomnosti sodišč.

Zagotovljena, spoštovana in varovana neodvisnost sodne veje oblasti od kakršnihkoli zunanjih pričakovanj, zahtev, sugestij, ta, rekel bi zunanja neodvisnost sodne veje oblasti, je conditio sine qua non legitimnosti sodne veje oblasti pravne države, vladavine prava. Seveda k legitimnosti sodstva prispevajo tudi visoka strokovnost, utemeljenost konkretnih sodnih odločitev, in posledično njihova potrditev od najvišjih sodnih ustanov, zlasti ustavnega sodišča in sodišča v Strasbourgu, pa tudi potrditev v strokovni javnosti. V mislih pa imam tudi tisto, čemur bi rekel »notranja neodvisnost« tistega ali tistih, ki sodijo. Mislim na zavesten in čimbolj popoln odmik od t.i. politične korektnosti, od tega, da bi se sodilo tako kot morda javnost ali politična oblast pričakuje, ali kot bi sodniku narekovale njegove osebne ali kake druge preference. Na temelju zakona in ustave, z njuno pomočjo ter ob doslednem spoštovanju vseh postopkovnih zahtev in standardov modernega sodstva in seveda dejstev konkretnega primera, naj bi neodvisen sodnik oziroma sodišče izreklo sodbo.

Ne glede na kar pogoste kritične pripombe v širši pa tudi v strokovni javnosti seveda ne izražam dvoma v neodvisnost in strokovnost našega pravosodja. Kar govorim, sprejmite le kot poziv, da prav neodvisnost in strokovnost sodne veje oblasti negujete in utrjujete.

Legitimnost in posledično avtoriteta sodne veje oblasti ni le temelj vladavine prava, pač pa tudi splošnega napredka in blagostanja v družbi, učinkovitega delovanja institucij države ter zaupanja in zadovoljstva državljank in državljanov. K zagotavljanju vladavine prava in neodvisnosti sodne veje oblasti sodi tudi izbira in imenovanje sodnikov. Razumem potrebo po večji avtonomnosti sodne veje oblasti tudi v tem pogledu. Seveda pa ta avtonomnost zahteva izjemno odgovornost znotraj samega sodstva, tistih njegovih organov, ki bi izbirali in imenovali sodnike. Nikakor to ne bi smelo biti kak zaprt, cehovski sistem, saj to ne bi vodilo k dvigu pač pa k padcu neodvisnosti in legitimnosti sodne veje oblasti.

Ob 100 letnici vrhovnega sodstva pri nas velja o problemih, ki sem jih omenil, razmišljati in razpravljati. Gotovo bodo današnje razprave prispevek k temu.

Sam nisem pravnik, zato to kar sem povedal, vzemite le kot izziv za razmislek, le kot »food for thoughts« v zvezi z našim pravosodjem, ki ima izjemno pomembno in zahtevno vlogo – in ki, kot številne druge dejavnosti in podsistemi naše družbe, ni brez problemov."



Predsednik republike na slovesnem odprtju mednarodne konference ob 100-letnici vrhovnega sodstva na Slovenskem
Foto: Daniel Novaković