Predsednik Pahor se je udeležil slavnostne akademije ob stoletnici Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in štiristoletnici teološkega študija na slovenskih tleh
Ljubljana, 28. 11. 2019 | sporočila za javnost, govori
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je udeležil slavnostne akademije ob stoletnici Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in štiristoletnici teološkega študija na slovenskih tleh. Predsednik republike je imel na slavnostni akademiji govor.
Foto: Daniel Novakovič/STA
V nadaljevanju je besedilo govora predsednika republike. Velja govorjena beseda!
"Spoštovani gospod dekan,
spoštovani prefekt,
gospod rektor,
profesorji in študenti te in prejšnjih generacij,
visoki gostje,
dame in gospodje,
sprejmite, prosim, iskrene čestitke ob vašem imenitnem jubileju z najboljšimi željami za uspešno prihodnost.
Ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani je bila eden od najpomembnejših dogodkov na poti kulturnega razvoja slovenskega naroda, ki je s tem dobil možnost izobraževanja in znanstvenega raziskovanja v slovenskem jeziku. Pot do ustanovitve slovenske univerze ni bila niti samoumevna niti preprosta.
Uspešno se je končala po dolgih desetletjih vsenarodnega stremljenja po izobraževanju in uradovanju v slovenskem jeziku z ustanovitvijo.
Ljubljanska univerza je bila končno ustanovljena pred sto leti. Nova univerza je imela pet fakultet: pravno, filozofsko, tehniško, teološko in nepopolno, dvoletno medicinsko fakulteto. Regent Aleksander je zakonski predlog o njeni ustanovitvi podpisal 23. julija 1919.
Zadnjega avgusta 1919 je imenoval prvih 18 profesorjev ljubljanske univerze, tri redne profesorje Teološke fakultete – bogoslovni prof. dr. Aleš Ušeničnik za krščansko filozofijo, bogoslovni prof. dr. Franc Ušeničnik za pastoralno teorijo in bogoslovni prof. dr. Ivan Zore za splošno cerkveno zgodovino.
Sploh ni slučajno ali neobičajno, da je bila sestavni del Univerze tudi Teološka fakulteta. Tudi na našem ozemlju namreč začetki visokošolskega študija sovpadajo s pričetkom poučevanja nekaterih predmetov, ki so tradicionalno del teološkega študija.
Tako so začeli leta 1619 in leta 1597 poučevati moralno teologijo oziroma kazuistiko, leta 1704 pa so odprli tudi stolico za logiko in cerkveno pravo. Spletu nesrečnih okoliščin je mogoče pripisati, da ljubljanski jezuitski kolegij ni prerastel v univerzo, kot se je to zgodilo v Zagrebu ali Gradcu.
V teku jožefinske reforme, ki si je prizadevala visokošolski študij osredotočiti v večjih centrih, je bil teološki študij v Ljubljani leta 1783 ukinjen. Prizadevanju deželnih stanov in škofa se imamo zahvaliti, da so ga leta 1791 obnovili.
Pouk moralne in dogmatične teologije ter cerkvene zgodovine na ljubljanskem liceju je predvidevala tudi francoska reforma šolstva, ki jo je leta 1810 razglasil generalni guverner Ilirskih provinc maršal Marmont.
Svečana akademija,
ustanovitev teološke fakultete so predvidevali tudi načrti za ustanovitev slovenske univerze. Beograjske oblasti temu sprva niso bile naklonjene.
Diplomatskim zmožnostim predsednika Vseučiliške komisije dr. Danila Majarona, ki je uspel v osebnem pogovoru prepričati ministra Ljubomira Davidovića o potrebi ustanovitve teološke fakultete v okviru nove slovenske univerze, gre zahvala za to, da je bila Teološka fakulteta vključena v novo univerzo.
Takoj po koncu druge svetovne vojne je minister za prosveto Ferdo Kozak izdal odlok o izključitvi Teološke fakultete iz univerze in upokojitvi njenih profesorjev. Zanimivo je, da odloka niso izvršili, pač pa je leta 1952 Svet za prosveto in kulturo Teološki fakulteti odvzel svojstvo javne ustanove.
Fakulteta je tako do ponovne vključitve v univerzo leta 1992 delovala kot zasebna bogoslovna šola.
Svečana akademija,
danes teologija ni več kraljica znanosti, za kar so jo šteli v srednjem veku. Ostaja pa pomembno področje našega védenja in snovanja, ki – še posebej ko gre za raziskovanja, ki niso neposredno vezana na veroizpoved - v mnogočem omogoča razumevanje naše kulture in civilizacije.
Seveda se znanstveno, pedagoško in vzgojno poslanstvo Teološke fakultete skozi čas spreminja kot se spreminja vse okoli nas. Vendar se mi zdi, ne kot poznavalcu temveč kot opazovalcu, da vseskozi ohranja bistvo humanistično razumevanje krščanstva.
Evropa in z njo Slovenija ima v svojih kulturnih in vrednostnih koreninah vgrajen močan pečat krščanstva. Zato je njegovo razumevanje pomembno tudi za prihodnost, tako z vidika naših vrednot, kot tudi naših identitet.
Stoletnica slovenske univerze v Ljubljani je pomembna obletnica. Po eni strani nas lahko navdaja s ponosom in hvaležnostjo do številnih rodov učiteljev in študentov, ki so z zavzetostjo in neutrudnim delom ustvarili ustanovo, katere dosežki daleč presegajo regionalne okvire.
Po drugi strani pa pomeni obletnica tudi zavezo zdajšnjemu in prihodnjim rodovom študentov in učiteljev, ki pri svojem delu ne smejo pozabiti svoje odgovornosti do tehtne pobude, ki je pred sto leti navdahnila ustanovitev univerze, da je namreč treba mladim ljudem omogočiti vrhunsko izobraževanje in raziskovanje v slovenskem jeziku."