Predsednik Pahor vročil »Jabolko navdiha« mag. Alenki Krapež, Dragu Gradišku, dr. Inge Breznik in mag. Marku Slaviču

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes vročil »Jabolko navdiha« mag. Alenki Krapež, Dragu Gradišku, dr. Inge Breznik in mag. Marku Slaviču, štirim izjemnim posameznikom, ki svoje delo opravljajo kot poslanstvo in potrjujejo, da je skupnost več kot seštevek.



Kulturni program sta popestrila godalni duet WildArt, violinist Timotej Willewaldt in violončelist Lenart Prek. Glasbenika, ki navdihujeta svoje vrstnike in tudi številne druge ljubitelje glasbe pri nas.


Foto: Tamino Petelinšek/STA


Utemeljitve predsednika republike:

Mag. Alenka Krapež, Gimnazija Vič

Spodbujanje in omogočanje sta temeljni načeli vodenja, s katerima je ravnateljica mag. Alenka Krapež Gimnazijo Vič v desetih letih uspela uvrstiti med najlepše zgodbe o uspehu.

Le malokdo v Sloveniji ni slišal za sondo, ki so jo dijaki Gimnazije Vič poslali v vesolje, ali za podmornico, ki so jo izdelali za raziskovanje morskih globin. Izjemne uspehe žanjejo dijaki tudi na zahtevnih mednarodnih tekmovanjih v tujini. Leta 2015 so v ameriški državi New York medaljo prejeli vsi projekti viških gimnazijcev, in to v konkurenci skoraj 1200 prijav.

»To niso neke abstraktne naloge. Dijaki vedno na koncu naloge zapišejo, kako to znanje služi človeku in družbi ter kako bi lahko nadaljevali raziskovanje,« pove profesorica kemije Alenka Mozer.

Uspehi seveda niso samo plod prizadevnega dela dijakinj in dijakov, pač pa tudi njihovih profesorjev in mentorjev, ki volontersko vodijo dijake skozi vse faze raziskovanja.

Posebna zasluga pa gre ravnateljici, ki z veseljem prisluhne ustvarjalnim pobudam. Tudi takim, ki skorajda sodijo v znanstveno fantastiko. S sodelavci poišče zunanje mentorje, raziskovalce in strokovnjake iz različnih znanstvenih in raziskovalnih ustanov, s katerimi Gimnazija Vič vzpostavlja uspešno sodelovanje. Skupaj idejo spremenijo v projekt, projekt nato izpeljejo in sonda je poslana v vesolje.

Eden temeljnih ciljev ravnateljice mag. Alenke Krapež je vzpostaviti ustvarjalno vzdušje, v katerem bodo zadovoljni dijaki lahko udejanjali svoje ustvarjalne zmožnosti in se razvijali v osebnosti, ki bodo odgovorne do sebe in drugih, predvsem pa sposobne živeti v svetu prihodnosti. Pri tem jih želi pripeljati do spoznanja, da so kot skupina močnejši. Temu je namenjena njena posebna skrb. Šola zato projekte načrtuje skupaj z dijaki, skupaj iščejo rešitve, skupaj izpeljejo naloge in jih skupaj tudi ovrednotijo.  

Z ustvarjanjem spoštljivega, povezovalnega in sproščenega vzdušja med sodelavci, dijaki, njihovimi starši in širšim okoljem mag. Alenka Krapež uspešno ustvarja skupnost, ki navdihuje in spodbuja k pisanju podobnih uspešnih zgodb.


Foto: Tamino Petelinšek/STA


Drago Gradišek, Glasbena šola Krško

Pred desetletjem so starši otrok s posebnimi potrebami izrazili željo po vključitvi njihovih otrok v glasbeno šolo. Takratni ravnatelj Glasbene šole Krško Drago Gradišek, eden najzaslužnejših slovenskih pedagogov na področju glasbene vzgoje in izobraževanja, za njihove pobude ni ostal gluh. Nasprotno, z veseljem jim je prisluhnil. Danes je to edina glasbena šola v Sloveniji, ki neguje skrb za glasbeno izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

Drago Gradišek je v svoji karieri ustanovil številne glasbene skupine, z njimi žel zavidljive uspehe in vzgojil številne mlade glasbenike. Pogumno je utiral tudi nove poti glasbenega ustvarjanja. Vse odlike izjemnega glasbenika, glasbenega pedagoga, motivatorja in voditelja je uspešno dokazoval tudi kot ravnatelj Glasbene šole Krško. Prav posebno priznanje mu gre za njegovo odločenost, da glasbeni pouk omogoči tudi otrokom, ki so drugačni.

Za Draga Gradiška in pedagoge Glasbene šole Krško ob prošnji staršev ni bilo dilem. Zaradi svoje ljubezni do glasbe otrokom s posebnimi potrebami niso mogli odreči veselja, zabave in čustvovanja, ki jih omogoča glasba.

Šola je oblikovala posebno skupino učiteljev, ki se ob rednem delu ukvarjajo tudi s temi otroki. Pouk poteka individualno, za vsakega pripravijo poseben načrt dela, tako da otrok v skladu s svojimi zmožnostmi obvlada splošna glasbena znanja in inštrument. Prepričani so, da otrokom s posebnimi potrebami glasbeno znanje še pomembneje krepi samopodobo in občutek sprejetosti v družbi ter jih dodatno spodbuja za pridobivanje drugih znanj.

S svojim zagnanim delom in ljubeznijo do glasbe se je Drago Gradišek tako zapisal v slovensko glasbeno zgodovino tudi na področju dela z otroki s posebnimi potrebami. Ob spoštovanju, ki ga uživa med številnimi rodovi glasbenikov, strokovnjaki in glasbenimi  navdušenci, ima tudi zanj nedvomno prav poseben pomen radost otrok, ko ob svetovnem dnevu Downovega sindroma vsako leto zaigrajo na koncertu z naslovom »Pisan kot metulj«. Njegovo pripravljenost dejavno sprejemati različnost in jo vključevati v življenje širše skupnosti visoko cenijo mnogi  in za vse bo dr. Drago Gradišek trajen vzor in navdih.    


Foto: Tamino Petelinšek/STA


Dr. Inge Breznik, Zavod za šolstvo Republike Slovenije

Dr. Inge Breznik je idejna vodja in gibalo največjega pevskega srečanja mladih v Sloveniji.

Ideja zanj se ji je porodila ob iskanju rešitev, kako dvigniti kakovost večglasnih mladinskih šolskih pevskih zborov in kako dodatno spodbuditi šolarje za zborovsko petje. Naloga ni bila lahka, a dr. Inge Breznik se je je lotila zavzeto in s posluhom za mlado generacijo.

Odziv šolarjev na njen Zborovski BUM je bil že takoj od začetka velik. BUM je postal pravi "državni praznik" otrok, ki jih povezuje ljubezen do petja, glasbe in plesa. Za 40 odstotkov večja udeležba mladinskih pevskih zborov na revijah v Sloveniji in tekmovanjih v tujini je brez dvoma tudi rezultat Zborovskega BUMA ter zagnanosti, strokovnosti in predanosti dr. Inge Breznik.

Zborovski BUM od leta 2012 vsaki dve leti poteka v Mariboru. Na prvem je sodelovalo okoli 1.400 otrok iz 36 osnovnih šol štajerske regije. Že drugi je dosegel državno raven, na tretjem pa je na stadionu v Ljudskem vrtu zapelo že skoraj 7000 otrok.

Zborovski BUM se dogaja ob koncu celoletne pevske vzgoje v večglasnih šolskih zborih. Vsakega povezuje določena tematika. Doslej je bilo mogoče slišati od slovenske himne do znanih popevk, pa operno in ljudsko glasbo ter novitete mladih slovenskih skladateljev. A dogodek ni le sklepni del učnega procesa, je tudi druženje, radost, samopotrditev, vera v ustvarjalno moč in še mnogo več.

Kot akademsko izobražena glasbena strokovnjakinja se dr. Inge Breznik zaveda velikega pomena glasbe za utrjevanje narodove istovetnosti. Zato Zborovski BUM razume tudi kot del domovinske vzgoje, pri kateri mladi rodovi spoznavajo dolgo tradicijo zborovskega petja v slovenski kulturi in jo ohranjajo za naslednje rodove Slovencev, pa tudi za vse ljubitelje glasbe sveta.

Glasba je vedno znala povezovati kulture in narode, se zaveda dr. Inge Breznik, ki v povezanosti vidi ključ do sreče in uspeha posameznika in skupnosti. Zborovski BUM je njen pomemben prispevek k naši skupni sreči in uspehu in kot tak tudi navdih in spodbuda nam ostalim.


Foto: Tamino Petelinšek/STA


Mag. Marko Slavič, Dom Danice Vogrinec Maribor

Mag. Marko Slavič je direktor Doma Danice Vogrinec v Mariboru, največjega doma za upokojence v Sloveniji. Dom nosi ime po zaslužni socialni delavki, ki je pomembno prispevala k razvoju institucionalnega varstva starostnikov na tem območju. S svojim strokovnim in človeškim pristopom direktor doma mag. Slavič to dragoceno dediščino skrbno neguje, jo razvija in prilagaja zahtevam novih časov.

Mag. Marko Slavič se zaveda izzivov dolgožive družbe in uspešno išče poti za kakovostno življenje srebrne generacije. Dom pod njegovim vodstvom navdušuje z izborom dogodkov za svoje starostnike. Ponosen je, da orjejo ledino in dejansko podirajo stigmatizacijo skrbi za starejše. Nevsakdanje prireditve ne prinašajo novega življenja in žarečih obrazov le v njihov dom, pač pa tudi v Maribor. Želi si prepoznavnosti svoje ustanove, ker to pomeni njeno sprejetost in vpetost v življenje mesta, zaradi česar meščani lažje spletajo trdnost svoje skupnosti v medgeneracijskem dialogu modrosti in mladosti, medsebojne pomoči in solidarnosti.

Domovi za starejše so že zdavnaj presegli tradicionalne okvire, ko so bili le negovalne bolnišnice. Z različnimi programi dvigujejo kakovost oskrbe. Dom Danice Vogrinec je v teh prizadevanjih vzor dobre prakse. Mag. Slavič pa je tako s svojo delovno zavzetostjo kot človeško občutljivostjo dokaz, da je mogoče odlične zgodbe ustvarjati tudi v javnem sektorju.

A skrivnost odličnosti pri zagotavljanju zadovoljne, aktivne starosti ni le v dobrih sistemskih rešitvah in učinkovitem profesionalizmu, pač pa v pristnih človeških odnosih. Pod vodstvom mag. Marka Slaviča so zaposleni sprejeli nov delovni moto, ki se glasi: »Za kanček več«.

Sistematično vzpostavljajo posebno kulturo empatije, nenehno upoštevajo visoke etične standarde ter omogočajo kakovostne in prijazne storitve za svoje stanovalce. Pomembno vlogo pri tem ima mag. Slavič, ki osebno pozna prav vsakega stanovalca in stanovalko in z osebnim zgledom med svojimi stanovalci vzpostavlja vzdušje pripadnosti in povezanosti. Njegovo delo ni spodbuda le za njegove sodelavce, pač pa je navdih tudi za širšo družbo.  


Foto: Tamino Petelinšek/STA