Predsednik Pahor ob 30. obletnici posaditve Lipe sprave: "Bistvo tega poslanstva je sprava, bistvo sprave pa je sožitje"

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes v Predsedniški palači priredil svečani sprejem v počastitev tridesete obletnice posaditve Lipe sprave na ljubljanskih Žalah. Obeležitev obletnice sodi v okvir prizadevanj predsednika republike za ohranitev zgodovinskega spomina na pomembne korake, ki so bili narejeni na poti demokratizacije in osamosvajanja v času slovenske pomladi.


Foto: Bor Slana/STA

Slavnostni govornik na svečanem sprejemu je bil Franci Feltrin, član glavnega odbora društva Združeni ob Lipi sprave, nekdanji podpredsednik kluba DEMOS in predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa. "Naša lipa je postala simbol sprave in odpuščanja," je v slavnostnem nagovoru poudaril gospod Feltrin in pojasnil, da so pobudniki s tem dosegli svoj namen. Predsedniku Pahorju se je v imenu članic in članov društva zahvalil za sprejem, slavnostni govor pa je sklenil s pomenljivim povabilom izpod peresa našega največjega pesnika Franceta Prešerna - “edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo”. Tedaj se bodo uresničile tudi Cankarjeve besede, da bodo tod živeli srečni ljudje, je dejal gospod Feltrin.

Akademik prof. dr. Janez Juhant, predsednik društva Združeni ob Lipi sprave, je izrazil veselje, da so v društvu vztrajali trideset let. Dejal je, da skupaj stopamo po zahtevni poti samostojne države, ki vodi k demokraciji, pravni državi in upoštevanju vseh, še posebej najšibkejših v družbi.

Predsednik republike Borut Pahor je udeležence sprejema nagovoril v sklepnem delu. Poudaril je, da krepitev demokracije in demokratične politične kulture šteje za enega osnovnih vzvodov razvoja slovenstva in samostojne slovenske države. "Spravna prizadevanja, iskanje resnice in sposobnost odpuščanja so nam pri tem v največjo vrednostno in moralno oporo," je dejal.


Foto: Bor Slana/STA

Z vokalnima interpretacijama slovenskih ponarodelih pesmi je sprejem obogatil priznani basbaritonist Marko Fink, najprej s pesmijo Miroslava Vilharja Lipa zelenela je, ki je bila morda nekakšen navdih za spominsko obeležje, in nato še s pesmijo Slovenec sem Gustava Ipavca.

Lipa sprave je bila posajena 11. maja leta 1989 na ljubljanskih Žalah v zemlji, prinešeni iz Kočevskega Roga, Teharij in Podutika – treh slovenskih krajev, ki so jih zaznamovale vojne in povojne grozote. Stanislav Klep, “oče” ideje o Lipi sprave, in dr. Spomenka Hribar sta novembra 1989 zapisala, naj bo “Vsajena in rastoča lipa /…/ simbol strpnosti in hkrati simbol volje in hotenja, da bi se tragedija, ki se je zgodila, ne ponovila nikdar.” 15. junija 1990 so ob njej člani društva Združeni ob Lipi sprave predstavili deklaracijo o narodni spravi. Poslej nas Lipa sprave kot pomemben narodni simbol strpnosti in eno izmed simbolnih mest spravnega procesa pietetno nagovarja k pomiritvi in spravi ter nas opominja na tragične dogodke iz zgodovine slovenskega naroda, ki so marsikoga oropali dostojanstva.

Sprejem je potekal na predvečer tradicionalne žalne slovesnosti, ki se ob Lipi sprave vsako leto odvija 15. junija, na t. i. dan krivde, odpuščanja in sprave, ki ga od leta 1991 obeležujejo člani društva Združeni ob Lipi sprave. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se bo jutri, v soboto, 15. junija 2019, ob 19. uri tradicionalno udeležil žalne slovesnosti ob Lipi sprave in ob tej priložnosti k obeležju položil venec.


Foto: Bor Slana/STA

V nadaljevanju je celotno besedilo govora predsednika Republike Slovenije. Velja govorjena beseda!

Spoštovani gospod predsednik društva, visoki gostje, gospe in gospodje.

Čutim močan občutek pomirjenosti, da sem kot predsednik republike sklenil pripraviti na predvečer 30. obletnice posaditve lipe sprave sprejem za društvo Združeni ob lipi sprave. Ne gre za to, ali se strinjam prav z vsakim od načel in ciljev društva. Gre za to, da mu kot predsednik republike priznavam družben pomen in ga smatram za pomemben in hvalevreden dejavnik v oblikovanju kolektivne narodne zavesti o polpretekli zgodovini in snovanju naše skupne prihodnosti. Sprejmite zato, članice in člani društva izraze hvaležnosti za vaše delo in poslanstvo.

Bistvo tega poslanstva je sprava, bistvo sprave pa je sožitje. V sožitju, ki upošteva in spoštuje vse mogoče razlike med nami, je potreben in mogoč dialog, sprejemanje odločitev za skupno dobro in gradnja močne, vključujoče, povezane družbe in države. Ob današnji priložnosti bi se želel posebej častivredno spomniti iskrenih prizadevanj pokojnega Stanislava Klepa. Njegov sin je danes z nami. Upam, da sedaj od nekje tiho opazuje pomembne stvarne in simbolne spremembe, ki so jim njegova iskrena spravna prizadevanja trudoma utirala pot in da pri tem čuti neko globoko notranje zadoščenje.

Ni mogoče reči, da glede tega ni bilo opravljeno nič, kot ni mogoče reči, da je bilo glede tega opravljeno vse. Sprava postaja način našega življenja in nas vedno znova postavlja pred legitimne osebne in kolektivne dvome in preizkušnje. Toda v neki kolektivni duhovni, intelektualni in politični povezanosti smo sposobni odkriti primerne navdihe za krepitev naše skupne demokratične prihodnosti. Krepitev demokracije in demokratične politične kulture štejem za enega osnovnih vzvodov razvoja slovenstva in samostojne slovenske države. Spravna prizadevanja, iskanje resnice in sposobnost odpuščanja so nam pri tem v največjo vrednostno in moralno oporo.


Foto: Jure Makovec/STA