Ob 30. obletnici sprejema Brionske deklaracije je predsednik Pahor priredil posebno slovesnost, dvanajsto po vrsti, v počastitev in ohranitev zgodovinskega spomina na prelomne dogodke pred 30 leti

Ob 30. obletnici sprejema Brionske deklaracije je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor priredil posebno slovesnost. To je bila 12. slovesnost v počastitev in ohranitev zgodovinskega spomina na prelomne dogodke pred 30 leti.

Slavnostni govorniki na svečanosti so bili Milan Kučan, tedanji predsednik Predsedstva Republike Slovenije, dr. Dimitrij Rupel, tedanji minister za zunanje zadeve Republike Slovenije, in Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije.





Obeležitev obletnice sodi v okvir prizadevanj predsednika republike za ohranitev zgodovinskega spomina na prelomne dogodke pred tridesetimi leti, ki so utirali pot prvim demokratičnim volitvam in odločitvi o osamosvojitvi Slovenije.


Foto: Tamino Petelinšek/STA

Govor predsednika republike (Velja govorjena beseda):

Uvodoma naj v zvezi z Brionsko deklaracijo opozorim na dve zanimivi protislovji.

Brionska deklaracija naj bi v bistvu suspendirala proces osamosvojitve Slovenije, v resnici pa ga je pospešila.

Brionska Deklaracija naj bi suspendirala proces osamosvojitve Slovenije, v resnici pa je šlo za dokument, ki je dejansko priznaval mednarodno subjektiviteto Slovenije.

Ker danes tukaj z nami ni tedanjega predsednika vlade Alojza Peterleta, me je prosil v pismu, da na kratko orišem njegov pogled na to vprašanje: »Na Brionih je Slovenija prvič nastopila kot politični subjekt z lastno državnostjo in se izpogajala tako, da je upoštevajoč zahtevno mednarodno politično konstelacijo s sprejetjem sporazuma vzpostavila okvir, ki je postopoma omogočil zaključna osamosvojitvena dejanja, vključno z mednarodnim priznanjem.«

Potemtakem se je sprejetje Brionske deklaracije z njenimi pravnimi in stvarnimi učinki izkazalo kot politično zrel in inteligenten ukrep Republike Slovenije, ki je, paradoksalno kljub navideznemu popuščanju z njo pravzaprav ogromno pridobila.

Odločitev za sprejetje Brionske deklaracije je pomenila nadaljevanje in utrditev izbrane poti osamosvojitve, ki smo jo izvajali po pravni poti in na miren način. Vojna nam je bila vsiljena.

Z Brionsko deklaracijo je imela mlada slovenska država priložnost izkazati polno privrženost mirnemu reševanju vseh sporov.

Ko v slovenski zunanji politiki podčrtujemo mirno reševanje vseh sporov za njeno identiteto premalokrat spomnimo na pomen Brionske deklaracije v tem smislu in nemara celo njenih začetkov prav v tej zgodovinski epizodi.

Seveda je bilo tako v pogajanjih na Brionih kot pri sprejetju Deklaracije in posebne izjave v Bučarjevi Skupščini veliko tveganja. To bi rad posebej poudaril.
Z današnjega zornega kota se zdi sprejetje Deklaracije in vseh drugih osamosvojitvenih ukrepov nedvoumno in samoumevno, logično. Vendar ni bilo čisto tako.

Sprejetje Deklaracije je bilo tveganje, vendar je bilo razumno tveganje, to bi rad posebej podčrtal. Šlo je za premislek, presojo, analizo, poleg vsega pa še za skrb, da se tudi v tem usodnem trenutku ne bi slovenska politika razšla.

Vse to še enkrat kaže na nenadomestljivost dialoga, ki je premoščal velike in majhne razlike v vsem času od prvih demokratičnih volitev aprila 1990 do sprejema Ustave 23. decembra 1991, ter naposled mednarodnega priznanja malo pred tem in po tem.

Rad bi, da čim bolje razumemo zelo napet zgodovinski lok odločitev, od vrha slovenske politične pomladi do mednarodnega priznanja naše suverenosti.
Gre za zgoščen čas prelomnih odločitev, kjer je bilo potrebno pri vsakem posamičnem koraku ali ukrepu vedno znova iskati najboljši pristop ali odločitev, se ves čas pogovarjati in sodelovati, ves čas pa tudi razlikovati in razhajati, toda ne usodno.

Bučarjeva Skupščina je 10. julija Deklaracijo sprejela s 189 glasovi za, 11 vzdržanimi in 7 proti. Kot zanimivost, tudi Bučar, ki je seveda Deklaracijo podprl jo je malo kasneje na tiskovni konferenci označil kot diktat Evrope. Vendar je na isti tiskovni konferenci vse skupaj postavil v luč prihodnjega razvoja dogodkov.

Zaradi vsega tega se z razdalje 30 let ta čas kaže kot doba velike enotnosti, ki da jo zdaj ni. Seveda je ni, ni niti tako usodnih odločitev, žal pa ni tudi nekega vselej koristnega iskrenega dialoga.

Razlike niso nikoli problem, če sta dialog in sodelovanje so razlike pravzaprav rešitev.

Na koncu, bi rad povedal kdo vse je, poleg današnjih dveh visokih slavnostnih govornikov, govoril na prireditvah v spomin na prelomne dogodke pred 30 leti. Z nami so bili kot govorniki, in to kaže na raznolikost ljudi, značajev, političnih usmeritev, vendar na privrženost skupnim zamislim: Igor Omerza, Dimitrij Rupel, Franci Feltrin, Miran Potrč, Tone Jerovšek, Hubert Požarnik, Matjaž Šinkovec, Ciril Ribičič, Franci Pivec, Alojz Peterle, Ludvik Toplak, Peter Jambrek, Janez Janša, Spomenka Hribar, Franc Grad, Milan Kučan in moja malenkost.

Vse to so bili ljudje tistega časa s svojimi zaslugami. Hvaležen sem vsem za prispevek, da ta zgodovinski spomin ostaja. Ostaja tudi vtis, ki je stvaren, o veliki enotnosti v tistem času. Rad bi, da ta vtis, ta stvarnost, ki ni samo mit, ostane kot navdih Slovencem za njihova prihodnja stremljenja. Danes ne živimo tako usodnega časa, kot je bil tedaj. Toda zgodovine še ni rekla in ne bo rekla zadnje besede. Morda se utegnejo proti naši volji zgodovinske in druge okoliščine znova postaviti tako, da bodo od nas terjale tako enotnost kot je bila tedaj. Tej enotnosti moramo danes odpirati pot s sodelovanjem.


Foto: Tamino Petelinšek/STA

Predsednik republike je doslej priredil enajst (11) posebnih slovesnosti v počastitev in ohranitev zgodovinskega spomina na 30. obletnice:

1. ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic (slavnostni govornik: mag. Igor Omerza, tedanji član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic),

2. Majniške deklaracije 1989 za suvereno državo slovenskega naroda (slavnostni govornik: dr. Dimitrij Rupel, soavtor Majniške deklaracije 1989),

3. posaditve Lipe sprave na ljubljanskih Žalah (slavnostni govornik: Franci Feltrin, član glavnega odbora društva Združeni ob Lipi sprave, nekdanji podpredsednik kluba Demos in predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa),

4. razglasitve amandmajev k Ustavi Socialistične republike Slovenije (slavnostna govornika: Miran Potrč, predsednik tedanje skupščine, in Tone Jerovšek, predsednik zakonodajno-pravne komisije tedanje skupščine),

5. Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je odigrala odločilno vlogo v procesu demokratizacije in osamosvojitve Slovenije (slavnostna govornika: dr. Hubert Požarnik in veleposlanik mag. Matjaž Šinkovec, člana tedanjega predsedstva Demosa),

6. odhoda slovenske delegacije s 14. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije (slavnostna govornika: dr. Ciril Ribičič, vodja slovenske delegacije in takratni predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, in mag. Franci Pivec, član slovenske delegacije),

7. izvolitve osamosvojitvene vlade Republike Slovenije (slavnostni govornik: Alojz Peterle, predsednik prve demokratično izvoljene vlade),

8. razglasitve ustavnih amandmajev XCVI, XCVII in XCVIII k ustavi Republike Slovenije (slavnostni govornik: dr. Ludvik Toplak, predsednik Družbenopolitičnega zbora tedanje Skupščine Republike Slovenije),

9. odločitve Demosa, da Skupščini Republike Slovenije predlaga razpis plebiscita o samostojnosti Republike Slovenije (slavnostna govornika: prof. dr. Peter Jambrek, sodelavec Komisije za ustavna vprašanja tedanje Skupščine Republike Slovenije, in Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije in član Izvršnega sveta tedanje Skupščine Republike Slovenije, republiški sekretar za ljudsko obrambo),

10. podpisa Sporazuma političnih strank in poslanskih skupin Skupščine Republike Slovenije o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo (slavnostna govornica: dr. Spomenka Hribar, pobudnica Sporazuma),

11. razglasitve ustavnega amandmaja XCIX k ustavi Republike Slovenije, s katerim je Slovenija izstopila iz pravnega reda tedanje jugoslovanske federacije (slavnostni govornik: dr. Franc Grad, zaslužni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in član tedanje strokovne skupine za pripravo osnutka nove ustave Republike Slovenije).


Foto: Tamino Petelinšek/STA


Foto: Tamino Petelinšek/STA