SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Predsednik republike prejel najvišje odlikovanje bolonjske univerze, najstarejše neprekinjeno delujoče univerze na svetu: “Ganjen sem.”

Bologna, 13. 9. 2021 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na posebni slovesnosti na Univerzi v Bologni prejel »Sigillum Magnum«, najvišje odlikovanje bolonjske univerze, ki ga prejmejo najvplivnejši posamezniki. Univerza v Bologni je najstarejša univerza na svetu, ki neprekinjeno deluje od ustanovitve leta 1088.

V slavnostnem govoru se je predsednik republike akademskemu zboru zahvalil za veliko čast, da odlikovanje sprejema iz rok rektorja univerze, ki je najstarejša neprekinjeno delujoča univerza na svetu: “Ganjen sem,” je dejal.





Predsednik republike prejel najvišje odlikovanje bolonjske univerze, najstarejše neprekinjeno delujoče univerze na svetu: “Ganjen sem.”
Foto: Daniel Novakovič/STA

Predsednik Pahor je dejal, da odlikovanje razume kot priznanje njegovih naporov za dialog, spravo in lepšo prihodnost - tako njegove domovine Slovenije in njegove domovine Evrope, ki so jo pred sedemdesetimi leti evropski voditelji postavili na načelih dialoga, sprave in medsebojnega spoštovanja.

Dodal je, da so zgodovinske izkušnje praviloma najtežje in najbolj kompleksne v odnosih med sosednjimi državami, zato je še posebej pomembno, kako pristopamo k urejanju teh odnosov. Orisal je, kot je dejal, enega najbolj čustvenih dogodkov svoje politične kariere, ko sta julija lani z italijanskim predsednikom Mattarello z roko v roki na Bazovici pri Trstu stala pred dvema spominskima obeležjema, pomembnima za Slovence in Italijane. Skupaj sta nato prisostvovala tudi podpisu memoranduma, s katerim je bil slovenski manjšini v Trstu vrnjen Narodni dom – 100 let po tem, ko so ga požgali italijanski fašisti.

Predsednik republike prejel najvišje odlikovanje bolonjske univerze, najstarejše neprekinjeno delujoče univerze na svetu: “Ganjen sem.”
Foto: Daniel Novakovič/STA

“Tak trenutek, ko s predsednikom sosednje države z roko v roko stojiš pred takšnim pomnikom, je trenutek, ki odraža celo tvoje politično razmišljanje in čustvovanje. Zadoščenje je, ko v tišini tega trenutka slišiš jok, tiho ihtenje ljudi, ki se jih je to močno dotaknilo. Politično zadoščenje je, ko leto dni kasneje med predstavniki manjšin na obeh straneh meje slišiš, da se je življenje obrnilo na bolje tudi zaradi tega,” je dejal predsednik republike in dodal, da je včasih za neko dejanje potrebno imeti pogum, da ga storiš - kljub temu, da nimaš dokazov, da bo imelo učinke, kot si jih želiš, ampak v srcu verjameš, da je to prava pot.

V nadaljevanju je predsednik Pahor spomnil še na obeležitev 100. obletnice koroškega plebiscita, ki sta se jo skupaj udeležila z avstrijskim predsednikom in prijateljem Van der Bellnom - po tem, ko sta to zgodovinsko odločitev 99 let oba naroda obeleževala vsak zase, eden prevzet nad zmago, drugi pa travmatično zaradi poraza.

Lani, je opisal predsednik Pahor, pa je na skupni slovesnosti, predsednik Van der Bellen nenadoma prekinil svoj govor v nemškem jeziku in nadaljeval v slovenskem - z opravičilom slovenski manjšini za zamude pri uveljavitvi narodnih pravic: “Zadoščenje zanj, za vse nas, je bil dolg, neprekinjen aplavz po koncu njegovega govora.”

“Ne pravim, da stisk roke z italijanskim predsednikom v Bazovici in gesta avstrijskega predsednika v Celovcu rešujeta vse probleme. Hočem pa reči, da politika niso samo zakoni in tehnične odločitve, ampak je tudi stvar srca in duše. Redko imamo politiki priložnost, da damo srcu in duši prednost. In teh trenutkov ne smemo zamuditi; če jih, potem je to nenadomestljivo,” je prepričan predsednik Pahor.

Poudaril je temeljna načela evropskega povezovanja, ki so izjemno aktualna tudi v današnjem času; svoboda, enakost, solidarnost, demokracija, pravičnost in lojalnost med članicami in znotraj njih. Izrazil je željo, da bi Evropska unija čim prej zaokrožila proces širitve in bi Evropa zares postala celovita in enotna.

“Pred Evropsko unijo so problemi, a so tudi priložnosti. Odgovornost politike je, da problemov ne zanemari, a da ob tem vidi priložnosti,” je svečani govor ob vročitvi odlikovanja sklenil predsednik republike.

Predsednik republike prejel najvišje odlikovanje bolonjske univerze, najstarejše neprekinjeno delujoče univerze na svetu: “Ganjen sem.”
Foto: Daniel Novakovič/STA

Udeležence slovesnosti je uvodoma nagovoril prof. Francesco Ubertini, rektor univerze, utemeljitev odlikovanja pa je predstavil prof. Stefano Bianchini, posebni pooblaščenec univerze. V utemeljitvi, ki jo je pričel z besedami v slovenskem jeziku, je poudaril prizadevanja predsednika Pahorja za dialog med narodi in državami ter njegovo privrženost temeljnim evropskim vrednotam, ki povezujejo.

Najvišje odlikovanje univerze v Bologni so doslej, med drugimi, prejeli predsednik Italijanske Republike Sergio Mattarella, nekdanja predsednika Evropske komisije Romano Prodi in Jean-Claude Juncker, nekdanji nemški kancler Helmut Kohl, Umberto Eco, italijanski filozof in pisatelj, Papež Janez Pavel II in Papež Frančišek in nekdanji predsednik Izraela in Nobelov nagrajenec Shimon Perez.

Pred slovesnostjo se je predsednik Pahor sestal z Romanom Prodijem, nekdanjim dvakratnim predsednikom vlade Italije ter nekdanjim predsednikom Evropske komisije. V petih letih vodenja komisije je Romano Prodi prispeval k širitvi Evropske unije na nove članice, med katerimi je tudi Slovenija. Predsednik Pahor in profesor Prodi že dolgo negujeta odlične prijateljske odnose, na predvečer vstopa Slovenije v Evropsko unijo, 30. aprila 2004, sta na dogodku “Dve Gorici - eno mesto: skupaj v Evropi' na Trgu Evrope pospremila vstop Slovenije v evropsko družino.

Predsednik republike prejel najvišje odlikovanje bolonjske univerze, najstarejše neprekinjeno delujoče univerze na svetu: “Ganjen sem.”
Foto: Daniel Novakovič/STA