Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor sprejel na pogovor novoizvoljenega predsednika Računskega sodišča Republike Slovenije Tomaža Vesela in dr. Igorja Šoltesa, ki se s tega položaja poslavlja

V izjavi za javnost je predsednik republike poudaril, da sta računsko sodišče doslej vodila dva predsednika s polnim mandatom in dodal, da se vsi sogovorniki strinjajo, da je devet let dolg mandat in bi zato veljalo razmisliti o primernosti postavitve zakonske omejitve možnosti ponavljanja mandata. »V osemnajstih letih se je utrdil položaj in povečal pomen računskega sodišča tako v svetu kot doma,« je povedal predsednik in poudaril, da je zlasti razveseljiv napredek računskega sodišča na področju revidiranja smotrnosti poslovanja. Tudi priporočila za izboljšanje stanja so postajala vedno bolj pogosta, bolj premišljena in vedno bolj izvedljiva, zato jih revidiranci pogosto uporabljajo kot vodilo pri odpravljanju pomanjkljivosti in nepravilnosti v sistemu.

Foto: Stanko Gruden/STA

Predsednik republike je spomnil, da računsko sodišče vzdržuje in razvija tudi vedno bolj razvejane multilateralne ter bilateralne odnose in sodelovanje na mednarodnem področju in brez dvoma ima za tak napredek velik del zaslug odhajajoči predsednik računskega sodišča dr. Igor Šoltes, ki se mu je predsednik republike ob tej priliki zahvalil tudi za zelo dobro in uspešno delo.

Ob tem je predsednik dodal, da je ravnanje z javnim denarjem v času gospodarske krize in fiskalnih restrikcij še bolj pomembno kot v obdobju gospodarskega razcveta, zato je tudi novemu predsedniku Tomažu Veselu zaželel veliko uspeha pri vodenju tako pomembne institucije države. »Pričakujem in verjamem, da bo računsko sodišče vodil z znanjem in izkušnjami, ki jih ima, tako, da bodo rezultati čimboljši,« je dejal predsednik.

Ob robu današnje novinarske konference se je predsednik republike Borut Pahor odzval tudi na včerajšnjo odločitev predsednikov parlamentarnih strank in vodji poslanskih skupin: »Danes bo državni zbor, kot ustavodajalec, sprejel dve pomembni noveli slovenske ustave. Odločitev in s tem odgovornost je suvereno v njegovih rokah. Kot predsednik republike želim spodbuditi poslanke in poslance, da ti dve odločitvi sprejmejo. Omenjeni spremembi v ustavi ne bosta rešili krize, toda brez teh sprememb bi bilo to težje ali komaj mogoče,« je povedal.

Predsednik republike je posebej poudaril, da poseg v ustavo ni samo rezultat, ki ga je naplavilo zahtevno reševanje krize, pač pa se je o nekaterih vidikih sprememb razpravljalo že dolgo pred tem. Izrazil je zadovoljstvo, da je podporo tej odločitvi sprejela tudi vlada gospe Bratuškove in jo uspela uskladiti s potrebno dvotretjinsko večino poslank in poslancev parlamentarnih strank. Ob tem je predsednik še spomnil, da je bila soglasna odločitev voditeljev parlamentarnih strank o spremembi referendumske ureditve po dolgih letih dosežena 14. februarja letos ravno na sestanku v Predsedniški palači. »S pričakovano odločitvijo državnega zbora zakonodajalec oziroma ustavodajalec izpričuje razum, politični pogum in sposobnost sprejemanja odločitev, ki niso ne lahke, ne popularne, vendar jih, kot tudi jaz, presojamo za pomembne strukturne reforme, kot trdno podlago za izhod iz krize,« je ob koncu dejal predsednik republike.