SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic sta predsednik Pahor in Varuh človekovih pravic Svetina podala izjavi v Predsedniški palači

Ljubljana, 10. 12. 2021 | sporočila za javnost, izjave

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je ob mednarodnem dnevu človekovih pravic na pogovor sprejel Varuha človekovih pravic Petra Svetino. Po pogovoru sta predsednik Pahor in varuh Svetina podala izjavi za medije.

Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic sta predsednik Pahor in Varuh človekovih pravic Svetina podala izjavi v Predsedniški palači
Foto: Tamino Petelinšek/STA





Besedilo izjave predsednika Pahorja (Velja govorjena beseda!)

Ves demokratični svet, katerega del je tudi Slovenija, je utemeljen na svobodi. Celotna kompozicija našega življenja na osebni in javni ravni je zgrajena na predpostavki številnih svoboščin. Te so zavarovane z mednarodnimi akti, ustavo in zakoni in omejene le pod strogo določenimi pogoji. V tem smislu je pomembna in ilustrativna tudi Splošna deklaracija o človekovih pravicah.

Razumemo tudi, da svobode niso absolutne, predvsem pa, da so omejene s svobodami in pravicami drugih. V običajnih razmerah, v svobodnem in demokratičnem svetu s svobodo, pravico in njunima omejevanjema ni težav. S tem znamo normalno živeti.

Problem nastane, ko razmere niso običajne, ko niso normalne. Čeprav pravo na mednarodni nacionalni ravni ureja tudi take situacije, v običajnem življenju posameznika in skupnosti nastanejo zadrege in problemi. Že skoraj dve leti živimo v neobičajnih razmerah, ki ne preizkušajo samo našega pravnega ustroja, njegovega spoštovanja, temveč predvsem naš človeški značaj, na ravni posameznika in skupnosti.

Pravne norme zagotavljajo, da zaradi neobičajnih razmer ni kaotičnega ukrepanja in nas varujejo pred samovoljami. Morda niso idealne, a moramo zaupati tistim, ki presojajo o njih in njihovem spoštovanju.

V takih okoliščinah nikomur ni lahko, zlasti ne tistim, ki morajo skrbeti za uveljavitev naše temeljne pravice, to je pravice do življenja, torej pravice do zdravja. Tu imam v mislih strokovne, zdravstvene in politične oblasti, ki se po najboljših močeh trudijo sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije in za obvarovanje življenja in zdravje ljudi.

Pričakovano je, da pri ukrepanju oblasti ne gre za napad na naše svoboščine in pravice, ampak za zavarovanje našega zdravja in da tu prihaja do številnih dilem, od zdravstvenih do pravnih in političnih.

Zelo je pomembno vedno znova ugotavljati, da v takih razmerah nikomur ni lahko. Mislim, da bi morali pri naših odzivih na te razmere to dejstvo, da nikomur ni lahko, bistveno bolj upoštevati.

Namesto tega, da bi se poskušali vživeti v bolečino drugega, skušamo za svoje probleme nujno okriviti drugega. To ustvarja razmere, ko se postavljamo eden proti drugemu namesto, da bi bili eden za drugega, skratka solidarni.

Dokler je na začetku epidemije prevladoval močan strah in nevednost glede virusa smo omejitve naše svobode sprejemali z razumevanjem. Ko je pri mnogih ta strah popustil in ko se je zdelo, da o virusu vemo dovolj, za mnoge ukrepe ni bilo več razumevanja.

Dejstvo je, da zaradi virusa ljudje še vedno hudo zbolevajo in umirajo. Ne gre za običajno bolezen in za običajne človeške izgube. Gre za razmere, v katerih lahko s cepljenjem in spoštovanjem ukrepov rešimo človeška življenja. Nobeno od vseh naših ravnanj ni bolj plemenito od tega. Seveda lahko uspemo samo, če je to naše skupnostno, kolektivno stremljenje.

Skratka, v človeški naravi je, da ljudje stopimo skupaj, kadar smo soočeni z nevarnostmi. Pripravljeni smo se odpovedati nekaterim pravicam in svoboščinam, da se zavarujemo.

Ta nevarnost za naša življenja in naše zdravje po skoraj dveh letih neobičajnega, nenormalnega življenja še vedno obstaja, tudi, če koga ni več strah. V tej situaciji je zelo pomembno, da učinek strahu nadomestimo z modrostjo, z vsem, kar smo se kot človeštvo o sebi in naravi naučili.

V sledečem smislu:

tudi, če ni strah mene, je strah druge.

Tudi, če je meni vseeno, ni vseeno drugim.

Tudi, če jaz nisem neposredno ogrožen, je ogrožen drugi.

Če bom ravnodušen do drugih, bom na koncu sam ogrožen v svoji človeški podobi.

Svoboda drugega je moja svoboda.

Zdravje drugega je moje zdravje.

Zato se imam pravico vživeti v svoj problem, a imam tudi dolžnost, da se vživim v problem drugega in da tako skupaj premagamo to krizo.

To nam bo vrnilo normalno, običajno življenje, utemeljeno na številnih pravicah in svoboščinah, to pa je prav zares želja vseh. Ta cilj nas povezuje, razumeti moramo le, da zmagamo le skupaj. To modrost zdaj potrebujemo.

Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic sta predsednik Pahor in Varuh človekovih pravic Svetina podala izjavi v Predsedniški palači
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic sta predsednik Pahor in Varuh človekovih pravic Svetina podala izjavi v Predsedniški palači
Foto: Tamino Petelinšek/STA