Na povabilo muftija Grabusa je predsednik Pahor obiskal Muslimanski kulturni center v Ljubljani

Predsednik republike se je danes srečal z dr. Nedžadom Grabusom, muftijem Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, ki junija zaključuje svoj mandat v Republiki Sloveniji. Ob tem si je ogledal Muslimanski kulturni center in ljubljansko džamijo.





Predsednik republike je na povabilo muftija dr. Nedžada Grabusa prvič obiskal mešihat Islamske skupnosti v Sloveniji maja 2013. To je bil prvi obisk kateregakoli predsednika Republike Slovenije pri Islamski skupnosti.


Foto: Nebojša Tejić/STA

Predsednik Pahor je v izjavi po koncu obiska dejal, da so muslimani skupaj z njihovo vero del tega območja že sto let, pa tudi, da džamija v Ljubljani ni prva džamija v Sloveniji. Pred več kot 100 leti je bila namreč manjša džamija postavljena v Logu pod Mangartom, a je bila po prvi svetovni vojni porušena.

Predsednik republike je poudaril, da je bil izgradnji džamije vedno naklonjen, ob današnjem obisku pa je ocenil, da gre za čudovit objekt. "Sem zelo ponosen, da stoji v slovenski prestolnici, da je v njenem središču, da je tako dobro sprejet med našimi ljudmi. Upam, da vam dobro služi," je povedal.

Predsednik Pahor se je zahvalil muftiju dr. Nedžadu Grabusu za vzorno sodelovanje tako v zadevah muslimanske skupnosti v Sloveniji kot tudi pri drugih, občih vprašanjih našega družbenega razvoja, za katerega si predsednik republike želi, da bi bil veliko bolj vključujoč in manj izključujoč.


Foto: Nebojša Tejić/STA

Ob današnji priložnosti se je predsednik zahvalil muftiju za njegovo dialoško držo in naravnanost k strpnosti. Ocenil je, da se je bil kot vodja islamske skupnosti v Sloveniji večkrat dolžan odzvati na znake nestrpnosti, ki so bili povezani bodisi z nacionalnimi bodisi z verskimi razsežnostmi. "Ugotovila sva, da verski dialog, politični dialog in institucionalni dialog v Sloveniji dobro poteka, a da lahko storimo še več.”

“Predvsem pa moramo”, tako predsednik, “kot ljudje z različnimi identitetami skrbeti za občutljivost na ranjen ponos in dostojanstvo drugega. Šele ko se vživimo v bolečino drugega, bodo tudi drugi razumeli skrb za naše dostojanstvo. To vzajemnost moramo kot razvita družba razumeti in jo posvojiti," je dejal.


Foto: Nebojša Tejić/STA