Mehmedalija Alić, vodja izkopavanja posmrtnih ostankov v Hudi jami
Medalja za častno dejanje, vročitev 3. marca 2014
Medalja za častno dejanje
za svojo neomajno humanistično držo
Medaljo za častno dejanje je predsednik republike Borut Pahor vročil Mehmedaliji Aliću 3. marca 2014 na slovesnosti v Predsedniški palači.
Foto: STA/Nebojša Tejić
Utemeljitev:
Mehmedalija Alić, slovenski državljan bosanskega rodu, se je v Sloveniji izšolal, zaposlil, si ustvaril družino in pognal korenine. Njegova integracija v naš prostor je potekala v skrbi za družino in svojce v Bosni. Z razpadom Jugoslavije pa se njegov svet spremeni in začne se njegov tihi, a vztrajni boj za človečnost, zoper brezčutnost in razčlovečenost okolja, v katerem se je znašel.
Najprej v rudniku v Trbovljah izgubi delo zaradi izbrisa iz registra prebivalcev Slovenije. Za plačilo za delo v tujini, kamor ga vodi boj za preživetje, je ogoljufan. V domačem kraju v Bosni se razplamti vojna in v množičnem poboju Bošnjakov v Srebrenici leta 1995, ki so ga zagrešili Srbi, izgubi dva brata. Na domačiji ostaneta nepreskrbljena mati in gluhonema sestra. Pozneje izgubi še domačijo.
V spirali nasilja in brutalnosti ostaja nemočen opazovalec, z globoko rano v svoji človekoljubni duši sina, očeta, moža in državljana. Leta 2008, potem ko mu leta 2005 uspe pridobiti slovensko državljanstvo, postane kot rudarski strokovnjak vodja odkopavanja trupel v Barbarinem rovu v Hudi jami, a se po ustavljenem izkopavanju spet znajde med brezposelnimi, skupaj z invalidno ženo, s katero imata tri otroke.
Mehmedalijo Alića sta zaznamovali predvsem vojna v Bosni in Hercegovini ter Huda jama, dva svetova, usodno povezana v vrtinec človeške nesreče in absurda na Balkanu, ki se simbolno združita v Alićevi življenjski zgodbi. Med dogajanjem v Barbarinem rovu leta 1945 in tistim v Srebrenici julija 1995 je razlika le v času dogodkov, ugotavlja sam med izkopavanjem. Mehmedalija Alić ni zaslužen le za najvišje standarde varnosti in pieteto pri izkopavanju, temveč tudi za refleksijo dogodkov na našem širšem prostoru, ki jih je opisal tudi v knjigi. V našo vest in samozavedanje je zavrtal temeljna vprašanja: Kako se je lahko zgodil Barbarin rov, kako Srebrenica? Kako je to sploh mogoče? Pri tem pa ostaja zvest trdno postavljenim humanističnim načelom, ki so njegova edina vera. S to svojo držo, ki jo ohranja kljub tragičnim izkušnjam in spoznanjem, je postal simbol človečnosti in eden od junakov tega dela Evrope.