Predsednik Pahor je s slavnostnim govorom odprl mednarodni kongres Woodrise 2022, svetovno priznane konference s področja sodobne trajnostne gradnje

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes, v ponedeljek, 5. septembra 2022, udeležil otvoritvene slovesnosti mednarodnega kongresa Woodrise, ki bo med 6. in 9. septembrom potekal v Portorožu pod njegovim časnim pokroviteljstvom.

Predsednik republike je bil slavnostni govornik na slovesnosti.

Mednarodni kongres Woodrise je ena od najbolj priznanih strokovnih konferenc na svetu s področja sodobne trajnostne gradnje večnadstropnih lesenih zgradb. Kongresa se bo udeležilo okoli 1.000 strokovnjakov z vseh področij trajnostne gradnje in prenove obstoječih zgradb z lesom, pa tudi oblikovalcev politik ter odgovornih za standardizacijo gradnje.

Strokovno konferenco prirejata center odličnosti InnoRenew in Univerza na Primorskem v sodelovanju z Woodrise Alliance, mednarodno zvezo univerz, inštitutov in raziskovalnih centrov. Letošnji kongres bo četrti po vrsti – prvi je leta 2017 potekal v Franciji, zatem sta kongres gostili Kanada in Japonska.

Center odličnosti za zelene tehnologije InnoRenew vodi prof. dr. Andreja Kutnar, članica Stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko pri predsedniku Republike Slovenije. Predsednik Pahor je center odličnosti obiskal skupaj z grško predsednico Katerino Sakellaropoulou 23. aprila 2021. Ob njenem uradnem obisku v Sloveniji sta si skupaj z predsednikom Pahorjem v Izoli ogledala potek gradnje največje lesene zgradbe v Sloveniji. Evropska komisija je v okviru pobude Novi evropski Bauhaus kot edinega predstavnika iz Slovenije vključila raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, ki se posveča interdisciplinarnemu raziskovanju obnovljivih materialov in trajnostno grajenega okolja.



Besedilo govora predsednika republike (Velja govorjena beseda!):

Spoštovane gospe in gospodje.

V čast mi je, da vas lahko nagovorim kot predsednik Republike Slovenije in častni pokrovitelj 4. mednarodnega kongresa Woodrise, svetovno priznane konference s področja sodobne trajnostne gradnje.

Vesel sem, da je Slovenija gostiteljica kongresa in bi se ob tej priložnosti rad zahvalil Univerzi na Primorskem in centru odličnosti InnoRenew, ki sta skupaj z zvezo Woodrise Alliance priredila kongres.

Gospe in gospodje,

Slovenija je kot ustvarjena za trajnostni razvoj. Surovin prihodnosti, ki jih potrebujemo za trajnostni razvoj, imamo pri nas v izobilju. Imamo tudi ljudi, ki znajo z njimi odgovorno ravnati. Vse to me navdaja z optimizmom, da v trajnostnem razvoju ne vidimo grožnje zdajšnji blaginji, marveč zagotovilo za prihodnost, v kateri bomo lahko vsi živeli v čistem, mirnem, naravnem in varnem okolju.

Cilji trajnostnega razvoja od vseh nas zahtevajo veliko truda, ambicioznosti in poguma. Razmišljati moramo trajnostno in dolgoročno. Tega ne olajšujejo sodobni družbeni izzivi, med katerimi je tudi vojna v Ukrajini.

A vseeno – kar koli delamo, kakor koli razmišljamo – moramo pred seboj imeti prihodnost našega planeta in naših otrok. Začne se pri vsakem izmed nas. En odpadek, odvržen v naravo, čez nekaj desetletij pomeni nekaj ton odpadkov, ki tja ne sodijo in jo uničujejo. Prepozno je, da bi bili brezbrižni. Pridružujem se pozivu, da naša generacija ne sme postati tista, ki bo v zgodovini imela sloves tiste, ki ji ni uspelo.

Pred leti so se začela množična zborovanja mladih, ki so povsod po svetu pozivali voditelje, naj ukrepamo in poskrbimo za prihodnost planeta. Ali navsezadnje to ni naloga nas, odraslih, njihovih staršev? Da poskrbimo za svoje otroke in jim zagotovimo varno, mirno in lepo prihodnost, v kateri bodo lahko izpolnili svoje sanje in živeli v blaginji?

Spominjam se množice otrok, ki mi je ob svetovnem dnevu otroka v Predsedniško palačo prišla povedat, da jih podnebne spremembe skrbijo. To se me je zelo dotaknilo in je bilo povod za ustanovitev Stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko pri predsedniku Republike Slovenije, kar je unikum v slovenski zgodovini in, kot mi je znano, tudi redkost v svetu.

V Odbor sem povabil priznane slovenske strokovnjakinje in strokovnjake z različnih področij, da bi se lahko na izziv podnebnih sprememb odzvali čim bolj celostno. Počaščen sem, da je članica Odbora tudi profesorica doktorica Andreja Kutner, direktorica centra odličnosti InnoRenew, ki sodeluje pri pripravi vašega kongresa.

Na Odbor in delo vseh članic in članov sem zelo ponosen. Skupaj z njimi aktivno sooblikujemo podnebno politiko države. Pripravljamo posvete strokovnjakov o različnih temah, od vključitve zelenih politik v delovanje države do varstva voda in okolja ter uporabe jedrske energije. Sprejeli smo tudi 14 (štirinajst) priporočil, ki smo jih naslovili na odločevalce in javnost.

Z zadovoljstvom ugotavljam, da se odločevalci in pristojne institucije nanje odzivajo. Slovenija se je pridružila pobudi držav članic EU za trajnostno ozelenitev gospodarstva v času okrevanja po pandemiji, med drugim pa smo bili tudi med pobudniki vključitve pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja k univerzalnim človekovim pravicam.

Tako skupaj ustvarjamo vključujoč dialog, ki je nujno potreben za učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe.

Ob vseh ukrepih, ki jih zavoljo prilagajanja na podnebne spremembe sprejemamo danes, pa moramo razmišljati nekaj korakov naprej. Kar želim reči je, da moramo biti preudarni, predvsem pri uporabi obnovljivih virov energije, kot je les. Zato je zelo pomembno, da je dialog o prilagajanju na podnebne spremembe, trajnostnem razvoju (in o naši prihodnosti nasploh) vključujoč in dinamičen. Sami takšnega globalnega izziva ne bomo uspeli učinkovito rešiti. Skupaj pa nam bo uspelo.

Evropska unija in svet se borita proti podnebnim spremembam z izvajanjem ambicioznih politik v EU in s tesnim sodelovanjem z mednarodnimi partnerji. Osrednji cilj Evrope je, da do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina na svetu. Temu cilju sledi Evropski zeleni dogovor in tudi pobuda Novi evropski Bauhaus, ki jo iskreno pozdravljam. Ustvarjena je bila za posameznike in posameznice, da bi zeleni dogovor lahko vključili v naše življenjsko okolje, slog življenja, umetnost, kulturo, socialno vključenost, znanost in tehnologijo. Vidim ga kot poziv k zasnovi in oblikovanju trajnostnega, vključujočega in lepega, urejenega okolja, ki ga bomo zgradili z združenimi močmi in nam bo omogočalo trajnostno in kvalitetno življenje.

Med ukrepi za znižanje izpustov toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 je tudi zakonodajni paket »Fit for 55«, ki predstavlja akcijski načrt, kako doseči zastavljeni cilj. Med ukrepi je tudi zahteva, da javni sektor vsako leto obnovi vsaj 3 % svojega stavbnega fonda in načrt za podporo gozdno-lesni bioekonomiji ter zasaditve 3 milijarde dreves do leta 2030.

Spoštovane gospe in gospodje,

naslednje nekaj dni boste govorili o lesu in trajnostni gradnji. Slovenija je z gozdovi bogata država in les nam pomeni strateško pomemben material, s katerim imamo priložnost graditi podobo »zelene doline« in postati zgled svetu.

Uporaba lesa in drugih naravnih materialov iz obnovljivega vira, ki v sebi skladiščijo ogljikov dioksid, v gradbeništvu predstavlja pomemben del razogljičenja stavbnega fonda v Sloveniji in svetu.

Želim vam uspešne in plodovite razprave in verjamem, da boste z njimi prispevali k ustvarjanju novih sodelovanj in novih znanj ključnih deležnikov, da bomo skupaj lahko zagotovili zdravo grajeno okolje bodočim generacijam. K temu se bom po svojih najboljših močeh še naprej prizadeval.

Hvala za vašo pozornost.