Pogovor predsednika Pahorja za oddajo Svet na Kanalu A

Predsednik Pahor ob 30-letnici države in ustave: Ta izključevalna politika ni vzdržna

https://www.24ur.com/novice/svet/ta-izkljucevalna-politika-ni-vzdrzna.html



GREGOR TREBUŠAK: Gospod predsednik, dober dan, hvala lepa, da ste si vzeli čas za nas. Ko smo se spraševali kako začeti ta pogovor, tik pred novim letom na današnji dan ustavnosti, kako ste? Kako preživljate te praznične dni, ste si privoščili kakšen kozarec kuhanega vina?

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Dobrodošli. Hvala, dobro sem. Če bi se hvalil bi mi kdo zavidal, če bi se pritoževal mi to nič ne bi pomagalo. Ne, kuhanega vina si pa nisem privoščil pa ga tudi ne pogrešam.

GREGOR TREBUŠAK: Kuhano vino sem izpostavil zato, ker je zdaj v zadnjih nekaj dneh prav kuhano vino postalo nova točka neke bitke med da, proti, za, podpore, nasprotovanja. Govorim seveda o tem letu, ki je že drugo leto, leto epidemije. Vse nas deli, nismo zdaj več samo levi in desni, pa bi si človek mislil, da bomo v času epidemije vendarle stopili skupaj v podporo zdravstvenemu kadru, bolnikom, tudi tistim, ki so izgubili svoje sorodnike, pa nam nekako ne gre. Roko na srce se zdi, da še zdaleč nismo blizu, ampak da smo vse dlje med seboj. Kakšna družba smo pravzaprav postali?

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Zelo je pomembno kako bomo zaključili to krizo. Zelo je pomembno, da jo zaključimo z občutkom vere v solidarnost, da smo to krizo premagali skupaj. To bo za leta, ki sledijo zelo pomembno. Če iz neke krize izideš s ponosom, samozavestjo, se s težavami, ki te čakajo soočiš popolnoma drugače kot, če izideš z nekim malodušjem. Zato zdaj kolikor smo lahko kritični do preteklih dveh let moramo storiti vse za to, da to krizo zaključimo uspešno in skupaj zaradi naše prihodnosti. Kar se tiče vašega opozorila o razdvojenosti, o razklanosti, to omenjam tudi sam v uvodu mojega letnega poročila. Vendar se mi zdi, da je precej omejeno na politično življenje in tudi v tem smislu ne seže morda tako globoko med ljudi kot se to običajno danes govori. Torej ta razdvojenost je, politični razkol je morda bolj kot smo si ga želeli in zaslužili, bolj kot smo ga pričakovali, tudi sam. Vendar pa mislim, da je zelo pomembno, če drži ta moj občutek, da ne seže zelo globoko med ljudmi in da ljudje še vedno večina Slovencev po mojem mnenju pričakuje od politike neko modrost in zrelost v tem smislu, da je razsodna, da je, da ni prepirljiva, da se krega o stvareh, ki so relevantne, da ni sovražna, da je spoštljiva. Govorimo torej o neki zmerni politiki. Verjamem, da velika večina naših ljudi želi zmerno politiko pa je kljub temu lahko malo bolj levo sredinska ali desnosredinska, v vsakem primeru pa zmerna politika.

GREGOR TREBUŠAK: Zdaj ste uporabili kar nekaj besed, ki si jih radi želeli, pa jih pravzaprav ni. Zmernost, prepirljivost in tako naprej.

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Mislim, da je glavni problem tega časa, kar se dialoga tiče ta, da je zelo osiromašen. V bistvu se zdi dovolj, da izpoveš svoje stališče. In že to ne nujno na zelo spoštljiv način. Kaj šele, da bi na spoštljiv način slišal kritiko na račun svojega stališča in kaj šele, da bi se potem posvetil temu, da pridete do skupnega stališča. Če pridete do tega, potem pridete do te visoke ravni politične kulture. Zdaj pa je ta dialog osiromašen in zato govorimo o nizki politični kulturi v tem smislu, to poročilo, ta resolucija evropskega parlamenta v tem smislu ne sme biti preslišana. Ni morda vse kar tam piše tako kot jaz stvari vidim in vsak jih ima pravico videti drugače, ampak to opozorilo o nizki ravni političnega dialoga je na mestu in predlagam, da ga jemljemo enako resno kot tudi naše občutke, da s tem ni vse v redu. In večkrat pravim, da ne smemo v tem smislu čakati na vse, na volitve. Dajmo že pred volitvami ustvariti eno višjo kulturo dialoga, ker bo potem komurkoli, ki zmaga po volitvah ali bo poražen po volitvah lažje. Če ne bo vsem tudi po volitvah, ne glede na rezultat, težje.



GREGOR TREBUŠAK: Prej ste omenili, če se vrnem še malce na ta politični diskurz, ki morda se z vami strinjam se res nekje konča na Twitterju, vendar pa gre v vse pore tega življenja, na desnici vidimo kakšen je njihov govor. Na levici se moramo včasih strinjati, da ni prav nič drugače, morda so drugačne samo nianse, dvakrat smo Slovenci na volitvah v zadnjem času zaupali novemu obrazu, se vam zdi, da bomo zdaj neko rešitev znova iskali v tem novem obrazu, da mu bomo zaupali, morda pa bi izpostavil, gospod Golob se omenja kot tak, pa že na začetku omenja fašizem, skratka ta debata je ves čas enaka. Ne govorimo o vsebini, govorimo ves čas o nekih ...

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Kot predsednik se bom seveda popolnoma izvzel iz vseh stvari, ki zadevajo volilno tekmo in parlamentarne in druge volitve, ki nas čakajo v prihodnjem letu. Moja naloga je , da sem nepristranski, in da predstavljam center neke politične stabilnosti v letu, ki nas bo zelo preizkušalo tako in drugače. Vendar pa naj rečem eno stvar za potrebe najinega pogovora, na zelo pogosto se v Sloveniji omenja fašizem in to zmerjanje s fašizmom je postala kar neka modna muha, ki mi ni všeč. Najprej fašizem je bil nekaj veliko bolj groznega od tega kar danes lahko vidimo. Poleg tega bi kdo lahko rekel, saj skušam samo opozoriti na nevarnost, da se nekaj takega zgodi, vseeno je treba biti zelo previden z uporabo teh besed. Tudi sicer se v slovenski politiki zelo veliko zmerjamo. In iščemo vedno znova hujše izraze za to, da bi opredelili nesprejemljivo delovanje nasprotnika. Nekaj bi vam rad povedal, in to me skrbi, to je nek signal, ki ga opažam - normalno je, da so ljudje navdušeni, ko govorite s svojim političnim zaveznikom o tem kako dobri ste. To je v redu. Ampak tisto kar opažam je, da so še toliko bolj navdušeni, razumeti, da res prevzame strasti, če govorite nekaj slabega o svojem nasprotniku. To ni dobro. Ta izključevalna politika ni vzdržna, to sem prepričan, naj jo goji levi ali desni politični pol, ta politika ni vzdržna, nekje ima svoje meje. To smo videli v domači in mednarodni politiki. Pri čemer se lahko tudi grenko konča. V Sloveniji pa ni potrebe, da se grenko konča, imamo 30 let za seboj, so relativno solidnega razvoja, z vrsto uspehov, tudi nekaj grenkih razočaranj, ampak vendarle smo ugledni član mednarodne skupnosti, doma se zdi, bi lahko po koncu epidemije šle stvari znova na bolje. Zdaj moramo paziti zlasti eden na drugega, mene v tej zdravstveni krizi poleg samih zdravstvenih neposrednih težav skrbijo zlasti medčloveški odnosi. Ti so se poslabšali. Že na začetku sva rekla, da smo začeli videti zaradi epidemije vseh razlogov nekako razlog za to, da nam je tako slabo razlog v drugem.



GREGOR TREBUŠAK: Torej se zdi, da kakšen politiki lahko reče kar hoče, brez da ima za to kakršnekoli posledice, da mu kdorkoli pove, da pač takšne besede niti ni mesto, zdaj ciljam malce na odločitve ustavnih sodnikov, ustavnega sodišča. Prav tako povezanih, te odločitve, s časom epidemije. Pa vas bom takole vprašal, 30 dni zdaj praznujemo od sprejetja ustave, to je nek temeljni pravni del države, na eni strani v epidemiji ves čas poslušamo očitke politikov ustavnim sodnikom, da oni blokirajo njihovo delo, na drugi stani pa ustavno sodišče pač varuje neke naše ustavne pravice, ampak vendarle ali mislite, da vseeno bi lahko nekje uvidelo v kakšnem položaju smo?



PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Jaz sem danes ob 30. obletnici sprejetja razglasitve ustave, v letu, ko praznujemo 30 let ustanovitve države na svečanem kosilu gostil ustavno sodišče, to počnem zelo redko, to je bilo drugič. Zdaj bo namreč v tej sestavi sodišče delovali štiri leta. To so vse sodnice in sodniki, ki so bili na moj predlog v teh desetih letih devetih izvoljeni na ta položaj. In opravljajo težko delo. Morda bi to rad rekel. Nikomur v tej krizi ni lahko. Dajmo tudi to razumeti. Vam ni lahko, ste odgovorni za posredovanje novic javnosti, veste, da morate biti o kakšni stvari kritični, veste kakšne konsekvence bo to imelo, ni vam lahko. Meni ni lahko na tem položaju, moram presojati kaj je prav in kaj ne. Vladi in predsedniku prav gotovo ne, ker mora sprejemati odločitve, ki zadevajo vse, opoziciji ni lahko, ker ne ve do katere mere naj kritizira vlado, da ne bi popolnoma razburila vseh političnih in drugih duhov. Dajmo torej razumeti, vsem nam je težje zaradi epidemije. Dajmo si pomagati. Hočem reči, da ustavno sodišče ima še posebno težko vlogo, ustavni sodniki odločajo na koncu po svoji vesti in tudi, če se z njihovimi odločitvami vedno ne strinjamo jih moramo sprejeti. Drugače ne bomo šli skozi krizo, kot če bomo spoštovali institucije, vsako posebej.

GREGOR TREBUŠAK: Pri tem ustavnem sodišču bom ostal še za eno vprašanje, dolgo časa ste iskalili ustavnega sodnika, ki bi bil sprejemljiv za poslanke in poslance v državnem zboru. Rok Svetlič je bil ta zadnji vaš kandidat, tam se je oglasila tudi stroka, ki je dejala, da je brez izkušenj, brez podlage, brez pravnega znanja, zdaj ne govorim o politiki, govorim o pravni stroki, da je to morda celo dno ustavnega sodišča, kar se tiče kandidata.

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Če bi tako mislil, ga ne bi predlagal. Mislim, da ustreza vsem z ustavo in zakonom predpisanim kriterijem, vendar pa bi morda rekel sledeče, kje pa so bili vsi ti strokovnjaki, da bi, ko sem predlagal recimo akademika profesorja doktorja Janeza Kranjca, zaslužnega profesorja univerze, ki je bil deležen številnih kritik, da bi ga vzeli v bran zaradi svoje strokovnosti? Ni jih bilo. Dajmo biti pošteni do drugih. Na koncu koncev o tem na moj predlog odloča državni zbor, to je politična odločitev, odločitev za izvolitev ustavnih sodnikov. Jaz sem tudi že predlagal zlasti zdaj, ko zaključujem svoj mandat, so mogoče te moje besede in izkušnje malo bolj verodostojne, ne potegujem se znova na naslednjih volitvah, kot sem to delal devetkrat zapored, mislim, da bi morali prevetriti prvič izvolitev ustavnih sodnikov, mogoče ni nujno, da vseh devet izvoli državni zbor na predlog predsednika in drugič mislim, da moramo prevetriti izvolitev sodnikov v državnem zboru.

GREGOR TREBUŠAK: Zdaj, če s sodnikov greva morda še na ta imenovanja, ki jih opravi predsednik države oziroma vsaj posvetovanja in potem seveda glasuje v državnem zboru. Tudi pri protikorupcijski komisiji imamo kar nekaj težav, če milo temu tako rečem, spomnim se, da je bil brezzobi tiger, tako smo mediji dejali, pa tudi politika, že v času vodenja Borisa Štefaneca, zdaj ima KPK novega predsednika pa se zdi kot, da smo na istem. Da ne igra vloge človek, ki vodi KPK ampak, da je KPK nek brezzobi tiger. Kaj je narobe, da ga politika ne spoštuje? Posledično pa tudi državljani, da nimamo dovolj dobre zakonodaje? Ali ...

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Torej zakon je bil posodobljen, mislim, da v lanskem letu in skozi čas mi zagotavlja senat, ki je bil nedolgo tukaj pri poročanju o svojem letnem delu, zagotavlja, da se bo to gotovo na daljši čas poznalo, tudi vlada priznava, je bila tokrat bolj naklonjena finančni podpori dela KPK.

GREGOR TREBUŠAK: Vprašal sem zato, ker sem že prej dejal, nekaj se zgodi, pa se praktično potem nič ne zgodi, tudi tukaj je KPK zaključil postopek za čas nakupa teh medicinskih pripomočkov in opreme, pa je gospod Cantarutti danes šef GZS, imamo ne vem, primer nadzornikov SDH kjer je prav tako KPK dejal, da, tam je bila kršena integriteta pa sta še zmeraj tam. Zdaj, če smo čisto iskreni, na koncu bodo preiskovali predsednika vlade, kar seveda v neki demokratični resni državi tudi ni kar tako, pa so bili deležni novih diskreditacij. Imamo torej organ, imamo tam zaposlene, plačane ljudi, da počnejo to kar piše v zakonu, ampak odnos politike do tega pa je, kot da je to pač tam nekdo, ki ni naš in zato njihovih odločitev ne spoštujemo.

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Jaz mislim, da je prav, da imamo komisijo za preprečevanje korupcije, da vendarle začenja v zadnjih letih igrati oziroma je že začela, igra neko pomembno vlogo in ni mogoče vselej tako kot bi si mi želeli, zlasti glede konsekvenc njihovih ugotovitev, tudi tukaj ima zakon neke omejitve glede tega koliko so oni potem na koncu izvršni organ za določene stvari, ampak jaz mislim, da Slovenci razumemo, da je korupcija nekaj kar nas ogroža in da v kolikor je jo moramo preprečevati in kaznovati, da je v veliki večini Slovencev ta poštenost usidrana. Mislim, tukaj ne samo na pridnost in poštenost, tudi ta ambicioznost se je začela krepiti, se mi zdi, da tudi to moramo v tej epidemiji opaziti, da kljub temu, da se čuti neka utrujenost, neka naveličanost z vsem, recimo gospodarstvo v drugih sektorjih življenje se poskuša prilagoditi novim okoliščinam, je ustvarjalno, je kreativno, tukaj v Slovenji je vendarle veliko svežih, novih moči, novih zamisli. Hočem reči, da so tudi razlogi, da pogledamo na prihodnost z enim optimizmom. Vprašanje je samo koliko se mi zdi bo politika znala zadihati odprto in boste videli, politika podcenjuje svojo avtoriteto, misleč da nima nobene in zato je vseeno kaj naredi. Ne, ne. Če bo naenkrat politika začela dajati od sebe signale, da ima neko novo ambicijo, da je morda neenotna, ampak da sodeluje, boste videli, to bo imelo en sijajen odmev tudi še v širši javnosti.

GREGOR TREBUŠAK: Verjamete, da lahko trenutna sestava državnega zbora, torej levica in desnica res kdaj sodelujeta?

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Torej gotovo me je presenetilo, da v času COVID ni bilo več sodelovanja. Spomnim se mojega vabila vsem strankam, vladi in strokovni skupini na Brdo pred veliko nočjo, ko ni prišlo do tega, da bi se vsi sestali. Poskušal sem se potem spomniti ali je bilo v 30 letih prej kakšnokrat tako, da bi bili kakšni veliki problemi pa se ne bi sestali. Se nisem spomnil. In tukaj so bile vlade od Drnovška preko Janše, preko moje, pa je bilo vključevanja v Evropsko unijo, v Nato odločitev za odnose s Hrvaško, tako za blokado kot deblokado, odločitev o spravni zakonodaji, to so bile vse stvari, ki smo jih diskutirali skupaj. Ob velikih prepirih, ki so sicer veljali. Medtem, ko ravno v času epidemije slovenska politika ni uspela stopiti skupaj, zato sem tudi dejal v nedavnem pogovoru, ne vem ali bo kdaj nastopil tak čas, upam, da ne, da bi recimo svetovna znanost in stroka ocenili, da ni druge poti recimo za rešitev pred COVID kot obvezno cepljenje za skupine ljudi ali za vse. Potem mislim, da je takrat priložnost, da slovenska politika zares nastopi enotno ali je to pred ali po volitvah, v vsakem primeru morajo v tako dramatični odločitvi nastopiti enotno, če hočemo doseči nek cilj. Upam, da take potrebe ne bo, da bomo COVID premagali brez take odločitve, ki je zaenkrat tudi v strokovni javnosti deljenih mnenj. Ampak, če bi recimo prišlo do take odločitve in bom jaz še vedno predsednik, potem bom uporabil ustavno pooblastilo oziroma poslovniško možnost, da bom nagovoril državni zbor in pozval slovensko politiko, da tak zakon ali ukrep sprejme skupaj enotno.

GREGOR TREBUŠAK: V Avstriji so nekaj takšnega že napovedali. Pri nas torej še nismo tam. Zdaj pa nas v tem super cepilnem tednu nagovarjamo, da se vendarle cepimo. Dobili smo pismo predsednika vlade na domove kjer nas prav tako poziva in to v prijaznem in pravem državniškem tonu, da naj vendarle nekaj storimo en za drugega, zato morda, če zaključiva ta politični del pogovora, sami ste že rekli, da vas je to presenetilo, to nesodelovanje v tem letu, prihaja pa super volilno leto, lokalne, državne, parlamentarne in še potem za državni svet volitve. Če ta sestava ne zmore nekega sodelovanja, govorite tudi o neki novi energiji med gospodarstvom, med ljudmi, vidimo neke nove stranke, zelene in tako naprej. Je torej po 30 letih tudi vi kot predsednik države se zdaj poslavljate, morda čas, da se zamenja neka generacija politikov, ki prihajate iz bivšega režima še?

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Gotovo je vedno v politiki tudi pri spremembah generacijsko vprašanje, vendar se je že izkazalo, da ni ključno. Je pomembno, ni pa ključno. Če pogledate recimo ameriško politiko boste videli, da je mlade ljudi navdihoval Bernie Sanders. In je mnogo takih primerov boste lahko videli, ko morda izkušeni starejši politiki znajo s svežimi zamislimi ali pa tistimi, ki so v tistem nekem kontekstu časa po mnenju ljudi rešilne, navdušiti, navdahniti ljudi. Tako da najprej ne bi gledal na to samo generacijsko. Je pa tudi. Mislim, da tukaj poleg programske svežine, ki je vedno pomembna, da pridejo v ospredje neke nove sveže vsebine. V našem primeru bo to gotovo podnebna, trajnostna zelena politika. O tem sem prepričan. Kdor bo tukaj verodostojno naslovil ta vprašanja in jih znal povezati z ekonomskimi okoliščinami, s političnimi, s socialnimi, ta bo zmagovalec prihodnosti. O tem ni nobenega dvoma.

GREGOR TREBUŠAK: Razmišljate kdo vas bo nasledil na tem stolčku čez eno leto?

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Ne. O tem bodo odločali ljudje, v to se tudi ne bom vmešaval?

GREGOR TREBUŠAK: Imate morda kakšno željo, da bi bila ženska?

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Če bodo tako ljudje odločili bo prav lepo, bo tukaj prva predsednica, tega še nismo imeli.

GREGOR TREBUŠAK: Eno izmed tistih zelo prijetnih novosti, ki ste jo kot predsednik vpeljali je zagotovo dan odprtih vrat, ko je na tisoče državljanov, verjamem, da jih je bilo toliko ...

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: 26 tisoč.

GREGOR TREBUŠAK: Obiskalo predsedniško palačo, gojili ste neko to zavest do funkcije predsednika, tudi skozi te obiske. Katera anekdota vam je bila morda najbolj simpatična?

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Torej, tukaj se je zvrstilo ogromno otrok. Bil sem navdušen nad tem, da na dnevih odprtih vrat, da so prišle družine. Starši s svojimi otroci. To je bilo najlepše. Bilo je iskreno. Odločili so se sami, prišli na izlete iz cele države, na samo tukaj iz Ljubljane ali okolice. Prišle pa so tudi seveda otroške skupine. In spomnim se ene take in sem rekel, da je seveda v tej palači tudi škrat, saj vsi vedo in starši jim povedo, da se v tej palači sprejema tudi napačne odločitve in da zato seveda mora biti nekdo odgovoren in to je verjetno škrat. In so rekli, kje pa je ta škrat. In jaz sem se potem zamislil in sem rekel, po mizo je, čeprav ga ni bilo še takrat in potem so otroci pogledali pod mizo in so rekli, predsednik, saj tu nobenega škrata. Sem rekel, tega škrata vidijo samo poredni otroci. In potem je eden rekel, Marija pa ravno jaz sem tako priden, da ga ne morem videti. Takih anekdot z otroci in z ljudmi, ki so obiskali to palačo je veliko. Odločitev za dan odprtih vrat je bila od številnih novosti o katerih se bo moral nov predsednik ali predsednica odločiti ali jih bo zadržal ali ne.

GREGOR TREBUŠAK: Morda bo obdržal tudi častno stražo ob teh dnevnih odprtih vrat. Boste te fante, gardiste ob koncu, vi ste jih namreč postavili tja, povabili morda na kakšno kosilo?

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Za začetek bom odlikoval njihovo poveljnico.

GREGOR TREBUŠAK: Odlično.

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Še mislim, da v mesecu januarju.

GREGOR TREBUŠAK: Velikokrat smo bili tukaj tudi zaradi izjemnih ljudi, ki so vas obiskali na vaše vabilo, na primer jabolko navdiha, morda imate v mislih število koliko teh zlatih jabolk ste podelili?

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Jabolk navdiha je bilo podeljenih kar precej. Zanimivo je, da so bile pri mnogih ljudeh bolj pomembne kot priznanje kot pa odlikovanja. Bolj odmevne. Mi bomo zdaj nagradili za jabolkom navdiha prihodnji teden znanstvenice, štiri znanstvenice matere, ki po svoji volji, na svoj način, s svojim znanjem, avtoriteto na spletu preprečujejo mlade mamice ali druga, da se cepijo ljudje z znanstvenimi argumenti. To se mi zdi nekaj tako plemenitega tudi. Prihodnji teden bom tudi odlikoval tri pomembne verske voditelje, kardinala dr. Rodeta, muftija Grabusa in škofa Filo, torej tri verske voditelje, ki so nekako v Sloveniji opravljali visoke položaje ali jih še vedno v svojih verskih skupnostih. Gotovo bo tudi to odlikovanje naletelo na številne odmeve, vendar vabim vse, da vidijo tudi kontekst, tukaj so trije verski voditelji v Sloveniji, imamo neko zgledno medversko sodelovanje, imamo džamijo, ki vidite navkljub številnim protestom, ki so nekoč bili kot čudovita stavba v centru Ljubljane kaže neko odprtost, duhovno in siceršnjo slovenskega naroda, Slovencev, državljanov. To se mi zdi sijajno. Mufti Grabus je imel za to velike zasluge. Tako da upam, da bo razumljeno to kot neko sporočilo k sožitju. Tudi verskemu seveda.

GREGOR TREBUŠAK: Pri konca sva, tudi pri koncu leta 2021 smo, če sva začela z nizkim nivojem ste vi končali s tistimi pomembnimi stvarmi, ki štejejo, torej z dosežki, s povezovanjem in pa z nekim navdihom. Morda en stavek na koncu za konec tega leta.

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Ne vem zakaj, ampak imam nek občutek, da bo prihodnje leto dobro leto. To se sliši čudno zaradi dveh razlogov, prvič ni videti konca epidemije in drugič volilno leto je, ko se bo vsaj v politiki in širše marsikaj treslo. Ampak, glejte, pred 30 leti smo razglasili svojo državo zato, ker smo v nemogočih razmerah dosegli skupaj nekaj velikega. Ne vem zakaj, zdi se mi, da to lahko naredimo prihodnje leto. Ne govorim, da bo to gotovo leto, ko bo popolnoma izzvenel COVID, ampak se bomo znali veliko bolj naučiti z njim, mogoče ne bo vse šlo z volitvami tako kot si vsi želimo. Ampak nekako bodo tudi te volitve prinesle nekaj svežine, osvežitve v politiki in upam, da na boljše.

GREGOR TREBUŠAK: Hvala lepa za vaš čas, gospod predsednik in želim vam vse dobro v zaključku letošnjega leta in seveda v letu 2022 in veliko modrih odločitev.

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Tudi vam.

GREGOR TREBUŠAK: Hvala.