Na okrogli mizi "Dialog za spremembe: oblikovanje družbenega soglasja" poudarjen pomen socialnega dialoga pri sprejemanju sturkturnih reform

Predsednik republike Borut Pahor in nemški predsednik Joachim Gauck sta se danes udeležila okrogle mize "Dialog za spremembe: oblikovanje družbenega soglasja, ki sta jo povezovali veleposlanica Nemčije v Ljubljani Anna Prinz in slovenska veleposlanica v Berlinu Marta Kos Marko. V razpravi so svoje poglede predstavili še izvršni direktor Hidrie Iztok Seljak, direktorica družbe Henkel Slovenija Melita Ferlež, nemška poslanka Marie-Luise Dött in podjetnica ter podpredsednica Nemške gospodarske zbornice za München in zgornjo Bavarsko Stephanie Spinner-König.



Na okrogli mizi je bil poudarjen pomen socialnega dialoga in konsenza pri iskanju poti iz krize. Predsednik Pahor je tako poudaril, da Slovenija gospodarsko okreva in je izstopila iz krize. Po njegovem mnenju je moč napovedati, da bo Slovenija ob sprejemu strukturnih reform lahko tlakovala trajnejše okrevanje in bila v primeru ponovitve krize bolje pripravljena. "Preprosto moramo doseči kompromis o nujnih strukturnih reformah in pomen socialnega dialoga je pri tem nenadomestljiv," je opozoril predsednik Pahor in dodal, da "pomembnih premikov brez dogovora ni moč narediti".


Foto: UPRS

Nemški predsednik Gauck je poudaril, da sta popuščanje in iskanje konsenza včasih tudi znak moči, saj v političnem procesu večinoma ni moč uresničiti vseh lastnih interesov. Ob tem je izpostavil pomen medsebojnega razumevanja interesov in puščanja manevrskega prostora za kompromis, ki je v interesu obeh strani. V pametnem kompromisu je po njegovem prepričanju treba prepoznati močno silo. Sindikati, ki se zavzemajo za kompromis, so lahko tudi močnejši od tistih, ki stavijo na konflikt, stavke in proteste. Demonstracije so sicer vedno možne in legitimne, a vzporedno je treba iskati rešitve v pogajanjih, je dejal predsednik Gauck in spomnil na primer ravnanja največjih nemških sindikatov v času finančne in gospodarske krize in pristanek delavcev na začasno zmanjšanje nekaterih pravic, da so podjetja preživela težke čase, ohranila zaposlene in dobro pripravljena dočakala ponovno rast. Pri tem razmišljanju se mu je pridružil eden vodilnih v največjem nemškem krovnem sindikatu in največji svetovni delojemalski organizaciji IG Metall Wolfgang Lemb. Ta je zatrdil, da se v organizaciji s skoraj 2,3 milijona članov zavzemajo za pravice delavcev, a pri tem ne menijo, da je to v nasprotju z reformnimi interesi države. Reformni procesi so po njegovem prepričanju uspešni le takrat, ko na koncu nikogar ne puščajo za seboj, zato so v sindikatu usmerjeni k iskanju kompromisnih rešitev za pogajalsko mizo.

Predsednik Pahor je pozval tudi k medsebojni pomoči na poti kompromisa, da se Slovenija vrne na oder kot zgledna država, ob tem pa kot ključno izpostavil skupno vizijo, ki smo jo po vstopu v Evropsko unijo in območje evra izgubili in tudi zato zapadli v težave.

Tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je v ospredje postavil pomen socialnega dialoga. Tega je po njegovih besedah treba spoštovati, če hočemo biti uspešni pri premagovanju težav in dodal, da je dialog težak in včasih tudi konflikten ter ob tem poudaril, da sindikati danes občutijo, da reševanje krize zelo dramatično poteka na plečih delavcev, mladih in upokojencev, do zdaj pa ukrepi, temelječi na ekstremnem varčevanju, niso dali dobrih rezultatov. Po njegovih besedah se v Sloveniji dogaja prerazporejanje bogastva v prid kapitala na račun dela. Šibko točko zato vidi tudi v visoki stopnji nezaupanja med socialnimi partnerji.

Finančni minister Dušan Mramor je dejal, da so ukrepi za prestrukturiranje javne porabe, da bo ta bolj spodbujala pametne investicije, nujni, saj se nam drugače obeta nazadovanje.