Predsednik republike odlikoval gospo Ireno Pavlič, gospoda Hanzija (Johanna) Ogrisa in gospoda Mirka (Friedricha) Kumra

Predsednik republike Borut Pahor je na posebni slovesnosti vročil odlikovanja, medalje za častno dejanje trem predstavnikom slovenske skupnosti v Avstriji in na Madžarskem, in sicer gospe Ireni Pavlič, gospodu Hanziju (Johannu) Ogrisu in gospodu Mirku (Friedrichu) Kumru.



Medaljo za častno dejanje je za izjemne zasluge in dejanja posebnega pomena za utrjevanje položaja slovenske narodne skupnosti in njene kulturne identitete na Madžarskem prejela gospa Irena Pavlič. V zahvali predsedniku republike je gospa Pavlič povedala, da so Slovenci pred četrt stoletja v Budimpešti ustanovili društvo z željo po ohranjanju lastne identitete in vrednot. Povedala je tudi, da se vedno več mladih odloča za učenje slovenskega jezika, kar jo zelo veseli in ji daje upanje, da bo slovensko društvo v Budimpešti še dolgo delovalo. Predsedniku se je zahvalila, ker je ocenil, da je njeno delo vredno tako pomembnega odlikovanja in izrazila vso hvaležnost Republiki Sloveniji, njeni matični domovini, brez katere v društvu ne bi mogli delati.

Hanzi (Johann) Ogris je prejel medaljo za častno dejanje za vsestransko delo za sožitje in sodelovanje na avstrijskem Koroškem ter čezmejno sodelovanje in dobrososedske odnose. V zahvali je povedal, da je odlikovanje zanj presenečenje in ga sprejema z veliko častjo ter zadoščenjem. Povedal je, da Koroški Slovenci in Slovenke s svojim delom in močnim gospodarstvom ohranjajo slovensko narodno zavest in upanje v prihodnost. "Življenje me je izučilo, da se moramo s sosedom pogovarjati, saj le z dialogom lahko dosežemo kaj dobrega," je povedal gospod Ogris in se zahvalil tako predsedniku republike Slovenije, kot vsem, ki delujejo na področju ohranjanja slovenske zavesti.

Medaljo za častno dejanje je prejel tudi Mirko (Friedrich) Kumer in sicer za povezovanje manjšine na avstrijskem Koroškem z matičnim narodom ter za prepletanje družbenega in gospodarskega življenja na obeh straneh meje. Gospod Kumer je povedal, da današnji dan predstavlja višek med prijetnimi doživetji v njegovem življenju in se za to veliko veselje zahvaljuje prav predsedniku Pahorju, ki ga je odlikoval s to zanj pomembno medaljo za častno dejanje. Že kot otroku sta mu starša privzgojila ljubezen in spoštovanje do slovenske besede in do vsega, kar je za ohranitev slovenskega jezika pomembno in majšino povezuje z matično državo in narodom.

Slovesnost so kulturno popestrili nekdanji učenci gospe Pavlič iz Monoštra, ki so uprizorili gledališko igro z naslovom Čakajoč na razredničarko, s čudovitim petjem so navdušile Koroške Slovenke iz sosednje Avstrije, ki nastopajo pod imenom Praprotnice, za konec pa so za izjemnost dogodka s svojim nastopom poskrbeli še rogisti iz Lovske družine Selca.



Foto: STA/Stanko Gruden

Utemeljitve:

Za izjemne zasluge in dejanja posebnega pomena za utrjevanje položaja slovenske narodne skupnosti in njene kulturne identitete na Madžarskem prejme Irena Pavlič medaljo za častno dejanje.

Irena Pavlič je profesorica slovenskega jezika in zemljepisa, rojena v slovenski kmečki družini. Po končanem študiju v Budimpešti se je leta 1955 vrnila v rojstno Porabje in sedemnajst let poučevala na osnovni šoli v Števanovcih ter pet let na gimnaziji v Monoštru, kjer je uvedla slovenski krožek oziroma pouk slovenskega jezika. Ko jo je pot odpeljala v Budimpešto, je na nekdanji Zvezi Južnih Slovanov, ki je delovala v Budimpešti do razpada socialistične Jugoslavije leta 1990, osemindvajset let opravljala delo referentke za slovensko narodnost. Urejala je slovensko rubriko v Ljudskem koledarju, za časopis Narodne novine je pripravljala članke in študije o življenju Slovencev na Madžarskem, uredila knjigi Porabska pesmarica in Slovenske pravljice iz Porabja, delovala pa je tudi kot urednica Slovenskega koledarja.Po razpadu Zveze Južnih Slovanov je Irena Pavlič postala sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem. V Budimpešti je ustanovila Slovensko društvo, ki ga aktivno in uspešno vodi že triindvajset let. Društvo pod njenim vodstvom redno organizira prireditve, ki so namenjene povezovanju slovenske skupnosti na Madžarskem. Posebno pozornost namenja mladim, ki delujejo v okviru mladinske sekcije društva, ter jih spodbuja k študiju v Sloveniji in učenju materinščine. Pred tremi leti je organizirala tudi pevski zbor društva, ki v svoj program vključuje slovenske ljudske pesmi in tako prispeva h krepitvi kulturne identitete Slovencev v Budimpešti, organizira pa tudi številna študijska potovanja v slovenske kraje ter srečevanja s Slovenci v sosednjih državah. Irena Pavlič še danes ostaja steber slovenstva v Budimpešti in še naprej pomembno prispeva k utrjevanju položaja slovenske narodne skupnosti in njene kulturne identitete na Madžarskem.

Za vsestransko delo za sožitje in sodelovanje na avstrijskem Koroškem ter čezmejno sodelovanje in dobrososedske odnose prejme Hanzi (Johann) Ogris medaljo za častno dejanje.

Janko Ogris je trgovec in gostilničar iz Bilčovsa, steber družabnega življenja, kjer sta se ohranjali slovenska beseda in kultura kot izraz svobodoljubja in vere v sožitje različnih identitet, ki ob medsebojnem spoštovanju in upoštevanju druga drugo plemenitijo. V tej veri so živeli njegovi predniki in živijo danes njegovi potomci. Na družinskem gostišču je že zelo zgodaj namestil trojezični napis in se v okviru svoje strankarske frakcije vztrajno zavzemal za sožitje in sodelovanje znotraj Koroške in čezmejne stike. Njegovo gostišče Miklavž je bilo in je ostalo mesto vseslovenskih srečevanj ter prizorišče tako kulturnih prireditev kot znanstvenih posvetov. Janko Ogris je poskrbel, da to tradicijo nadaljuje tudi sin. Svojo vero je odlikovanec neomajno uveljavljal tudi kot član številnih organizacij in jih še uveljavlja kot funkcionar društva Tre popoli. Med drugo svetovno vojno so bili zaradi pripadnosti slovenski narodni skupnosti in slovenske angažiranosti očeta, pa tudi zaradi protinacistične usmerjenosti, Ogrisi izgnani v notranjost nemškega rajha. Kot pregnanec in povratnik iz taborišča se je Hanzi Ogris takoj vključil v mladinske organizacije in ves čas po vojni igral pomembno vlogo v slovenskih gospodarskih in političnih strukturah na avstrijskem Koroškem. V sedemdesetih letih je postal deželnozborski poslanec in bil kar dvajset let župan Bilčovsa. S svojo preudarno politiko je uspel ustanoviti prvi in dolgo časa edini javni dvojezični občinski vrtec na avstrijskem Koroškem. Bil je tudi edini narodno zavedni aktivni slovenski deželni poslanec, ki je sodeloval v socialdemokratski večini, ko je ta leta 1972 dosegla namestitev dvojezičnih napisov v 205 koroških krajih. Bil je tudi član sosveta za slovensko narodno skupino pri uradu zveznega kanclerja (1989–1991) in je kar petdeset let v različnih funkcijah aktivno deloval v Zvezi slovenskih organizacij in Zvezi slovenskih izseljencev na Koroškem. Dejaven je bil tudi na gospodarskem področju. Osem let je bil član koroške kmetijske zbornice, bil je član Koroške trgovske zbornice ter član Socialdemokratskega gospodarskega združenja in Socialdemokratske kmečke zveze.

Za povezovanje manjšine na avstrijskem Koroškem z matičnim narodom ter za prepletanje družbenega in gospodarskega življenja na obeh straneh meje prejme Mirko (Friedrich) Kumer medaljo za častno dejanje.

Mirko Kumer, kmetijski tehnik in samostojni kmetovalec iz Pliberka, velja za preudarnega, razumnega in pomirjevalnega človeka, ki zna ljudi povezovati. Te lastnosti so široko odpirale pot njegovemu uspešnemu delovanju na številnih področjih. Bil je politik v občinski samoupravi, ugleden kulturni delavec, ki je povezoval slovensko govoreče lovce v Podjuni, Rožu in Zili, ter lovec. Že v mladih letih se je vključil v vse strukture slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Njegovo vodilo je bilo: »S slovensko besedo smo ali pa nas ni!« Začel je kot amaterski igralec že pri trinajstih. Ko je prevzel funkcijo tajnika pri Katoliškem prosvetnem društvu v Šmihelu in pozneje postal njegov predsednik, je zavzeto deloval za krepitev slovenskih kulturnih in prosvetnih dejavnosti. Po njegovi zaslugi se je kultura v Šmihelu tako razvila, da so leta 1999 na njegovo pobudo zgradili tudi Kulturni dom Pliberk, ki zdaj deluje s polnim zagonom. Dom ni le priljubljeno prizorišče domačih dramskih sekcij in pevskih zborov, pač pa tudi številnih odmevnih gostujočih prireditev. Kulturni dom tako ne povezuje le koroških Slovencev, pač pa tudi celoten koroški in širši slovenski kulturni prostor. Nacionalno zavest je Mirko Kumer izkazoval tudi v skrbi za krepitev slovenskih kmetij in bil dolga leta aktivist Skupnosti južnokoroških kmetov. Kar 26 let je svoje poslanstvo uresničeval tudi kot svetnik v občini Pliberk, kjer je bil tudi podžupan. Zaslužen je tudi za razvoj slovenskega zadružništva, za kar je prejel posebno priznanje Zveze bank. Mirko Kumer je tudi ustanovni član prvega slovenskega lovskega društva, ki je povezalo slovenske lovce na obeh straneh meje. Vezi med njimi so vse od leta 1964 utrjevale narodno zavest, hkrati pa dvigovale lovsko etiko in prispevale k reševanju zapletenih problemov gospodarjenja s prostoživečimi živalmi v naravi. Kot predsednik Kluba prijateljev lova v Celovcu je Mirko Kumer poskrbel tudi za izdajo Trojezičnega priročnika lovskega izrazoslovja in tako neizbrisno ohranil prvobitno slovensko lovsko izrazoslovje v tem delu Evrope.