Predsednik Pahor je na posebni slovesnosti vročil državna odlikovanja: srebrni red za zasluge in red za zasluge

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes, na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil tri državna odlikovanja.

Srebrni red za zasluge je prejel Ernest Urban Koder za izjemen ustvarjalni opus, s katerim je odločilno zaznamoval slovenski gledališki, filmski, radijski in glasbeni prostor. Državno odlikovanje je v njegovem imenu sprejela soproga, gospa Helena Koder.

Red za zasluge sta prejela dr. Zvezdan Pirtošek za izjemno prodorno, visoko strokovno in človekoljubno delovanje na področju demence in Štefanija Lukič Zlobec za izjemno požrtvovalno delo z obolelimi in njihovimi svojci v okviru Slovenskega združenja za pomoč pri demenci – Spominčica.


Foto: Deniel Novakovič/STA

Utemeljitve odlikovanj:

Za izjemen ustvarjalni opus, s katerim je odločilno zaznamoval slovenski gledališki, filmski, radijski in glasbeni prostor, prejme Ernest Urban Koder srebrni red za zasluge.

Urban Koder je doštudiral medicino. Tudi delal je kot zdravnik, a so ga usoda, ljubezen in nadarjenost vrnile glasbi. Pri trinajstih letih se je preizkusil pri Veselih beračih, trobento pa je nato, ne mnogo starejši, že leta 1945 igral v prvi zasedbi Plesnega orkestra. Bil je vodja Ljubljanskega jazz ansambla, ki je posnel prvo jazz ploščo v povojni Jugoslaviji, in eden izmed ustanoviteljev Jugoslovanskega jazz festivala, kasneje tudi Ljubljanskega jazz festivala. Bil je odličen trobentač. Kot čuten opazovalec časa in ljudi se je trobenti povsem predal. »Jazz je bil tedaj glasba svobodnega sveta,« je dejal, »igrali smo ga zato, da bi bil svet lepši.« Razigran, razgledan in radoveden je igral s Henrijem Mancinijem in Louisom Armstrongom. V našem prostoru je delal z največjimi imeni vseh generacij, od Bojana Adamiča do Nuške Drašček.

Zdi se, da je napisal več glasbe, kot je je mogoče prešteti. Za otroške in igrane radijske igre je pisal stokrat, za gledališke predstave nič manj. Tu so še 20 celovečernih filmov, štirje dokumentarci, 10 televizijskih nadaljevank in 15 kratkih animiranih filmov ter seveda avtorska glasba, ki jo je izvajal njegov ansambel.

Približno 100 je tudi njegovih šansonov. Opus šansonov Urbana Kodra je veličastna kulturna dediščina slovenske ustvarjalnosti – je preplet najboljših glasbenih interpretacij z vrhovi slovenske besede, kot so Janez Menart, Ervin Fritz in Milan Jesih.

Če bi Urban Koder napisal samo glasbo za film Cvetje v jeseni, bi se še vedno uvrstil med velikane slovenske glasbe. Če bi odigral zgolj trobento v radijskem avizu Lahko noč, otroci, bi bil ikona pravljičnih večerov slovenskih otrok in njihovih staršev.

Nobena nagrada in nobeno priznanje ne moreta ustvarjalcu pokazati, koliko občutenja in občudovanja je v ljudeh ob glasbi Urbana Kodra. Slovenci za njegovo glasbo mislimo, da je z nami od nekdaj. Življenja brez nje si ne znamo predstavljati. Vemo pa, da je zaradi nje življenje lepše.

Velikanu glasbenega ustvarjanja in svetovljanu odprtega duha smo zato dolžni veliko hvaležnost in vse spoštovanje.


Za izjemno prodorno, visoko strokovno in človekoljubno delovanje na področju demence prejme dr. Zvezdan Pirtošek red za zasluge.

Profesor dr. Zvezdan Pirtošek je zdravnik; odličen zdravnik, nevrolog, znanstvenik, učitelj in univerzitetni profesor. Je družbeno aktiven posameznik, navdušujoč predavatelj in človek, ki se zna lepo izražati in ki ga zelo zanimata tudi umetnost in kultura … ter še marsikaj drugega. Postavlja mostove med osnovnimi raziskavami in zdravljenjem, med tujino in Slovenijo, med raziskavami in pedagoškim delom, med humanizmom in družbenim napredkom ter predvsem med zdravniki in med pacienti, med ljudmi.

Je redni profesor nevrologije in predstojnik Katedre za nevrologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, dolgo pa je bil predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. V nevrologiji je uvajal in prenašal iz tujine nove metode in nove organizacijske oblike.

Raziskoval je nevrodegenerativne bolezni, kot sta Alzheimerjeva demenca in Parkinsonova bolezen. Pri tem se je izpopolnjeval na vodilni inštituciji v Londonu, kjer se je pozneje vzgajala tudi mlada generacija slovenskih nevrologov. Uvajal je nove raziskovalne metode v nevrologiji in nove organizacijske strukture. Povezoval je različne vrste naših znanstvenikov in različne naše inštitucije, skupaj pa so se vključevali v evropske projekte. Na pedagoškem področju je bil pobudnik in soustanovitelj srednjeevropskega meduniverzitetnega in medfakultetnega študija kognitivne znanosti.

Dr. Pirtošek ne živi v slonokoščenem stolpu znanosti, ampak je svoje široko znanje odprl za vse doma in v svetu. Poleg zdravstva in znanosti ga zanimajo tudi družbena dogajanja ter je v pravem pomenu besede aktiven državljan. V času osamosvajanja Slovenije, na primer, je s kolegi v Londonu ustanovil Center za zaščito demokracije, preko katerega so seznanjali britansko in svetovno javnost ter tudi britanski parlament z dogajanjem pri nas.

Globokega spoštovanja je vreden predvsem njegov stik s sedanjimi in nekdanjimi pacienti ter njihovimi bližnjimi, ki jim na lep in prijazen način razlaga lastnosti grde in neprijazne bolezni – z vsem spoštovanjem in brez skrivanja resnice.


Za izjemno požrtvovalno delo z obolelimi in njihovimi svojci v okviru Slovenskega združenja za pomoč pri demenci – Spominčica prejme Štefanija Lukič Zlobec red za zasluge.

Gospa Štefanija Lukič Zlobec je v okviru združenja Spominčica - Alzheimer Slovenija naredila mnogo dobrega za razumevanje Alzheimerjeve demence, za borbo z njo in za življenje z njo; za življenje bolnikov in za življenje svojcev. Že pred desetletjem se je začela ukvarjati s širšim urejanjem področja demence, pozneje pa se je aktivno pridružila združenju in začela tako v slovenskem kot v mednarodnem prostoru delovati na področju ozaveščanja družbe in povezovanja vseh, ki so vpleteni v soočenje s to izjemno kruto in bolečo boleznijo.

Leta 2012 je Štefanija Lukič Zlobec postala predsednica združenja in odtlej deluje tako pri organizacijskem delu kot na terenu, med ljudmi. Veliko predava o demenci in nastopa v medijih. Na njeno pobudo so pri nas začeli nastajati t. i. Alzheimer cafeji za povezovanje svojcev bolnikov. Na njeno pobudo je Spominčica postala članica mednarodnega združenja, gospa Lukič Zlobec pa je postala članica Upravnega odbora Alzheimer Europe. Zaradi nje je leta 2015 Ljubljana gostila veliko mednarodno konferenco. Lani je združenje Spominčica začelo s projektom Demenci prijazna točka, in sicer v sodelovanju z varuhinjo človekovih pravic, domovi za starejše in drugimi.

Pri delu Spominčice gre po eni strani za seznanjanje javnosti, po drugi strani pa za izobraževanje vseh, ki se srečujejo z bolniki. Pri izobraževanju je bistvena povezava s stroko in znanostjo, zato so tako pomembne redne strokovne konference, ki zberejo različne strokovnjake iz mnogih držav. Septembra je bila na Medicinski fakulteti v Ljubljani že deseta mednarodna strokovna konferenca o demenci, tokrat z naslovom »Demenca – izziv naše družbe«. Štefaniji Lukič Zlobec je z navdihujočim delom uspelo pridobiti široko podporo javnosti in tudi politike. Tako je bila leta 2016 v Sloveniji sprejeta “Strategija za obvladovanje demence do leta 2020”.

Štefanija Lukič Zlobec nam je pokazala, da je demenca nacionalen problem, in nas na tem področju povezala znotraj Slovenije in s svetom. S svojimi dejanji in dosežki je vzor in spodbuda vsem, saj kaže, kako lahko močni ljudje neprijazno osebno usodo spremenijo v nekaj dobrega za vse.