Pogovor predsednika republike Pahorja za agencijo Nova ob robu delovnega obiska v Rimu

Pogovor predsednika Pahorja za agencijo Nova, ob robu delovnega obiska v Rimu.

https://www.agenzianova.com/a/6076c243b9fcf7.47292956/3400958/2021-04-14/italia-slovenia-presidente-pahor-a-nova-rapporti-mai-cosi-buoni-dall-indipendenza-6/linked


Foto: Uprs

Italija - Slovenija: predsednik Pahor na uredništvu agencije »Nova«, od osamosvojitve še ni bilo tako dobrih odnosov kot dandanes

Odnosi med Rimom in Ljubljano od osamosvojitve Slovenije, katere 30-letnica bo obeležena letošnjega junija, še nikoli niso bili na tako dobri ravni. To je v intervjuju za tiskovno agencijo »Agenzia nova« med tokratnim obiskom Rima potrdil tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki ima današnji dan na Kvirinalu predvideno srečanje s predsednikom Italije Sergiom Mattarello. »Ta visoka raven odnosov, tako gospodarskih in kulturnih kot tudi političnih, je nedvomno rezultat skupnega obeleženja stoletnice požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu,« je izjavil Pahor, ki je svojo izjavo oprl na »dva razloga. Prvi je ta, da je Italija Narodni dom vrnila slovenski skupnosti, to pa ni le dejanje materialne narave, temveč tudi dejanje simbolne narave. Skupaj s predsednikom Mattarello, s katerim sva se želela z roko v roki pokloniti tako spomeniku, posvečenem fojbam, kot bazoviškemu spomeniku, sva ta rezultat potrdila in ga povzdignila na še višjo raven,« je dodal slovenski predsednik in razkril namero, da bo »prijatelja Mattarello« vprašal ali srečanje ki je julija 2020 potekalo na skupni meji, tudi po njegovem mnenju predstavlja enega izmed ključnih trenutkov »ne le njegove kariere temveč tudi njegovega življenja«.

Slovenski predsednik se je nato dotaknil poteka prenove volilne zakonodaje v delu, ki zadeva referendum o krčenju števila poslancev v Italiji, kar bi lahko okrnilo tudi zastopanje slovenske manjšine. »Zelo pozorno spremljamo spremembe volilne zakonodaje v Italiji,« je potrdil Pahor in pojasnil, da slovenska manjšina zaenkrat pravzaprav nima zagotovljenega sedeža v rimskem parlamentu, ne glede na to, da je bil slovenski predstavnik v parlamentu dejansko izvoljen. »To bo sedaj seveda nekoliko otežilo trenutne okoliščine. Dejstvo, da v italijanskem parlamentu morda ne bo več prostora za slovenskega predstavnika, bi lahko po mojem mnenju poslabšalo položaj slovenske manjšine v Italiji in morebiti pomenilo celo korak nazaj pri doseganju vzajemnosti in medsebojnega zaupanja, o katerem sem govoril prej«, je še dodal predsednik Pahor in zatrdil, da je »izjemno ponosen na dejstvo, da ima italijanska manjšina v Sloveniji zagotovljen sedež v parlamentu. Podobne razmere – je še pojasnil - bi si želeli tudi za slovensko manjšino v Italiji. Ena izmed tem, o kateri bova govorila s predsednikom Mattarello, bo tudi iskanje možnosti za doseganje tega cilja tudi v Italiji. Vem, da je predsednik naklonjen iskanju takšne rešitve.« Po mnenju slovenskega predsednika bo namreč glede na spremembe v italijanski volilni zakonodaji »treba najti nove pristope, prisluhniti tudi slovenski manjšini in ugotoviti, kako bi bilo mogoče rešiti to vprašanje. To je pomembno - je dodal - ne le za rast in krepitev odnosov med obema narodoma, kar mi je v izjemno zadovoljstvo, temveč tudi za evropsko perspektivo, Slovenijo, Italijo in za vse prebivalstvo, ki živi vzdolž meje in ima poleg slovenske in italijanske tudi evropsko identiteto. Dogodki iz lanskega leta, ki so se zgodili v Trstu in Bazovici, imajo za nas še eno izjemno pomembno sporočilo, ki ni vezano na preteklost, temveč na naši prihodnost: drug drugemu ne smemo predstavljati grožnje, temveč moramo biti drug drugemu v oporo. In to je temelj evropskega duha«.

Slovenski predsednik je v intervjuju za tiskovno središče »Agenzia nova« nato opozoril tudi na dejstvo, da je Italijo pandemija covida-19 v letu 2020 v primerjavi s Slovenijo zajela prej in jo prizadela močneje. »Z močnim čutom za solidarnost pa tudi z zaskrbljenostjo smo spremljali razvoj epidemije v Italiji. Covid-19 nas je soočil z novimi izzivi, saj se ne ozira na meje med državami. Te je sicer mogoče zapreti, kar ima morda res določen učinek, vsekakor pa to ne more biti dolgoročna rešitev,« je zatrdil. »Treba je ukrepati skupaj in o tem bova spregovorila s predsednikom Mattarello. Morda se dotakneva tudi dejstva, da si želimo večje vključenosti Evrope in da bomo morali delovati na evropski ravni, če želimo to pandemijo uspešno zajeziti. Ne bo me presenetilo, če bo gospod predsednik enakega stališča glede tega, da moramo koncept Evropske unije razširiti tudi na področje zdravja. Glede na razpravo o prihodnosti Evrope se mi to zdi prava pot v smeri vizije o naši skupni domovini, ki jo predstavlja Evropa: skupno valuto že imamo, evro; imamo tudi skupne zunanje meje; imamo pa tudi 27 različnih zdravstvenih politik. V trenutnih okoliščinah to ni najboljša rešitev, zato je treba te posamezne politike prenoviti, sedaj namreč potrebujemo skupno evropsko politiko.« Po mnenju predsednika Pahorja sta razloga za ta korak dva: »Menim, da je bila odločitev za skupno nabavo cepiv proti covidu-19 ne glede na pomanjkljivosti, ki so jih povzročile težave pri dobavi, pravilna, saj bi bilo, če bi se morala z nabavo teh cepiv ukvarjati vsaka država zase, še več prostora za nered in nacionalizem; drugi razlog pa je drugi paket t.i. Recovery plana oz. načrta za oživitev, ki je izjemnega pomena, česar nas je naučila tudi gospodarska kriza.« Pri tem nas je predsednik Pahor spomnil na dejstvo, da je pred desetimi leti kot predsednik slovenske vlade lahko »od blizu spremljal dogajanje na evropski ravni. V obdobju takratne finančne krize smo potrebovali dolga leta, da smo dosegli skupno denarno politiko. Na trenutne okoliščine smo se sicer uspeli odzvati v krajšem času, vendar evropsko politiko vseeno potrebujemo,« je še dodal Pahor.

»Menim, da je načrt za oživitev izjemna priložnost tudi za paradigmatski premik in ne le za zapolnitev številnih vrzeli v EU,« je zatrdil slovenski predsednik in nadaljeval: »V mislih imam zlasti okoljsko politiko, digitalizacijo in podnebno politiko, ki morajo postati pametne, zelene in digitalne. To je priložnost tako za posamezne države kot za Evropsko unijo kot celoto. In ta izjemna priložnost nam je na voljo prav zdaj, ko imamo na voljo tudi potrebna sredstva.«

Slovenski predsednik je poleg tega opozoril tudi na dejstvo, da »nihče ne more zanikati potreb po investiranju tudi v infrastrukturo, zlasti železniško, saj je to povezano z vizijo zelene prihodnosti. Stanje, v katerem se nahajajo slovenske železnice - je obrazložil – ni nekaj, na kar bi bili lahko ponosni. Sedaj je vlada prvič odločena, da bo Slovenija s prenovami postala del evropske železniške infrastrukture tako za blagovni kot za potniški prevoz,« je še dodal Pahor, ki si želi, da bi lahko že čez kakšno leto iz Rima do Ljubljane pripotovali z visokohitrostnim vlakom.

V zvezi s prednostnimi nalogami, ki si jih je Slovenija zadala za obdobje predsedovanja Svetu Evropske unije, ki ga bo nastopila v drugem polletju leta 2021, je predsednik Pahor poudaril, da »je treba najprej proučiti in analizirati posledice epidemije s covidom-19, ki zadevajo socialno in okoljsko področje, tako na nacionalni kot na evropski ravni. Menim da bodo na ravni EU - ugotavlja - potrebni praktični ukrepi, s katerimi bo mogoče ‚normalizirati‘ naša življenja, to pa pomeni, da bo potrebna skupna politika, s katero bo mogoče ponovno vzpostaviti takšno življenje, kot smo ga živeli pred to pandemijo. Nadalje bo treba analizirati uveljavljanje paketa načrta za oživitev in se seznaniti z morebitno problematiko ali primeri dobre prakse, ki bi jih bilo smiselno posredovati javnosti. Treba bo ugotoviti, ali se skupna vizija Sveta in evropskega parlamenta uresničuje, tj. ali se zelene, pametne in digitalne naložbe dejansko tudi izvajajo. Mnenja sem tudi, da bo ponovno postalo aktualno tudi vprašanje podnebnih sprememb: pred pandemijo je to področje sprožilo obširno gibanje, ki je zajelo celo Evropo, zlasti mlajšo generacijo, in želim si, da bi se takšna energija spet vrnila in preplavila področje zelene politike.« Slovenija bo ta prizadevanja nedvomno podprla. Po mnenju predsednika Pahorja četrta ključna tema predstavlja »nadaljevanje konference o prihodnosti Evrope« in »videli bomo, kako bo zastavljena bližajoča se majska konferenca: osebno sem ji zelo naklonjen in mislim, da bo francosko predsedovanje, ki bo nastopilo za slovenskim, privedlo do sprememb na bolje. Seveda bomo določeno pozornost posvetili tudi zahodnemu Balkanu,« je za konec poudaril slovenski predsednik, »in pri tem bi rad povedal, da je treba opozoriti na težave, povezane z zamudami pri širjenju EU; pri tem imam v mislih upad zaupanja prebivalcev teh regij v EU in to seveda nima pozitivnega vpliva. Upam, da bo med slovenskim predsedovanjem – je še povzel - mogoče doseči rešitev za težavo med Bolgarijo in Severno Makedonijo. Želim si tudi, da bi vse države, tudi tiste, ki še niso pričele s procesom priključitve, kot je npr. Bosna in Hercegovina, videle pozitivne znake sprememb, ki prevevajo Evropo.«

Slovenski predsednik se je za konec dotaknil tudi formata sodelovanja, ki se med Italijo, Slovenijo in Hrvaško krepi na območju Jadrana. »Prepričan sem, da smo lahko zadovoljni z razvojem pogajanj, ki temeljijo na zaupanju in medsebojnem razumevanju. Naše morje je izjemno majhno, obdajajo pa ga številne države - Italija, Slovenija, Hrvaška, Črna gora, Albanija - zato so potrebni določeni mehanizmi, ki bodo to morje ohranili tudi za naše zanamce,« je zatrdil Pahor in dodal, da se je zadnje tristransko srečanje ministrov za zunanje zadeve, ki so prihajali iz Rima, Ljubljane in Zagreba, izvedlo konec lanskega leta v Trstu, »21. aprila pa se bo izvedlo novo srečanje, ki bo potekalo v Sloveniji.« »Obmejni spor med Slovenijo in Hrvaško - je pojasnil Pahor - je rešen. Meja je bila določena z razsodbo arbitražnega sodišča. Upam, da bo kmalu napočil trenutek, ko se bosta lahko obe strani sporazumno dogovorili tudi glede kopenske razmejitve. Po mojem mnenju je izjemno pomembno, da odnosi med državama ostanejo dobri, čeprav v tem trenutku Hrvaška še ni pripravljena sprejeti razsodbe arbitražnega sodišča, vendar bo to prej ali slej storila. Menim, da je treba te težave reševati postopoma in na podlagi medsebojnega zaupanja, tako kot smo to storili v primeru Italije.« Po mnenju predsednika morajo Slovenija, Italija in Hrvaška kot sosednje države druga drugo podpirati, saj bodo »svetovne razmere po tej pandemiji še veliko bolj negotove kot prej, zato bosta potrebni velika mera zaupanja in solidarnosti, ki ju moramo pričeti gojiti že sedaj, da se bomo lahko nadejali prihodnjih uspehov. Za odpravo posledic te zdravstvene krize – je za konec povzel slovenski predsednik - bo potrebnega vsaj toliko časa, kot smo ga potrebovali za ponoven zagon gospodarstva po že omenjeni ekonomsko-gospodarski krizi, ob tem pa v tem trenutku ne vemo niti tega, kako je pandemija s covidom-19 vplivala na naše otroke.«