Delovni sestanek predsednika Pahorja s predsednico Republike Hrvaške Kolindo Grabar-Kitarović

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se danes v okviru priprav na izredni vrh voditeljev Brdo Brijuni Process delovno sestaja s predsednico Republike Hrvaške Kolindo Grabar-Kitarović. Slovenski predsednik in hrvaška predsednica sta po delovnem srečanju podala izjavo za javnost.


Foto: Stanko Gruden/STA

Izredni vrh Brdo Brijuni Process 25. novembra 2015 v Zagrebu skupaj organizirata Slovenija in Hrvaška kot vodilni državi pobude. Na skupno povabilo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednice Republike Hrvaške Kolinde Grabar-Kitarović, ki sta ga poslala kot voditelja Brdo Brijuni Process, so udeležbo na izrednem vrhu voditeljev Brdo Brijuni Process potrdili podpredsednik Združenih držav Amerike Joe Biden, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in predsednik Republike Avstrije Heinz Fischer.

Izredno srečanje najvišjih političnih predstavnikov Evropske unije, ZDA, Slovenije, Hrvaške in držav jugovzhodne Evrope bo potekalo na temo globalnih varnostnih izzivov. Tudi nedavni teroristični napadi v Parizu dajejo prizadevanjem visokih predstavnikov sodelujočih držav odgovorno nalogo, da si usklajeno prizadevajo za ohranitev stabilnosti, miru in varnosti v tem delu Evrope. Za učinkovito naslavljanje varnostnih izzivov je potrebno vzpostaviti redno in konkretno transatlantsko sodelovanje, kar bo eden izmed temeljnih dosežkov izrednega vrha voditeljev Brdo Brijuni Process.


Foto: Stanko Gruden/STA

Izjava za javnost predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja:
Velja govorjena beseda!

"Spoštovana gospa predsednica Kolinda Grabar Kitarović,
spoštovane gospe in gospodje.

Vse je pripravljeno za izredno zasedanje voditeljev Processa Brdo Brijuni, ki bo v sredo 25. novembra v Zagrebu.

Poleg naju, predsednice Hrvaške in predsednika Slovenije, ki sva sogostitelja srečanja, se bodo izredne konference udeležili tudi vsi drugi voditelji te pobude:
srbski predsednik Tomislav Nikolić,
črnogorski predsednik Filip Vujanović,
iz Bosne in Hercegovine bodo prišli vsi trije člani predsedstva Dragan Čović, Mladen Ivanić in Bakir Izetbegović,
kosovska predsednica Afitete Jahyaga,
makedonski predsednik Đorđe Ivanov,
ter albanski predsednik Bujar Nišani.

Srečanja se bo znova udeležil kot gost tudi avstrijski predsednik Heinz Fischer.
Posebna gosta tega izrednega vrha bosta podpredsednik Združenih držav Amerike Joe Biden in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Namen te izredne konference je, da v času povečanih varnostnih tveganj okrepimo medsebojno zaupanje in sodelovanje med državami in narodi v tem delu Evrope v prid miru, varnosti in blaginje. Želimo regenerirat pomen evropske perspektive za vse države in evroatlantsko perspektivo za tiste, ki to želijo.
Posebno težo tej konferenci daje, da bosta te težnje podprla dva visoka gosta, Biden in Tusk.

Konferenca v Zagrebu postavlja kar nekaj mejnikov.
Prvič se bo zgodilo, da bosta v enem letu dve zasedanji, prvo je bilo letos julija v Črni gori.
Prvič se bo zgodilo, da bo tema zasedanja varnost, ki je bila doslej tabu in smo se ji voditelji zaradi občutljivosti in velikih razlik precej izogibali.
Prvič se bo zgodilo, da bosta navzoča hkrati tako visoka predstavnika Združenih držav Amerike in Evropske unije.

Kakšen je zgodovinski kontekst tega izrednega vrha? Že nekaj časa smo priča zgoščanju varnostnih tveganj. V mednarodni skupnosti tudi ob vzhodnih in južnih mejah Evropske unije.
Ukrajina, zamrznjeni konflikti na Kavkazu, Bližnji Vzhod, zlasti vojna in nestabilnost v Iraku in Afganistanu, varnostni problemi v nekaterih državah severne Afrike. Vse skupaj poglablja povečana grožnja terorizma ter največji begunski migrantski val v Evropo po 2. svetovni vojni.

V tem zgodovinskem kontekstu se nam kot voditeljem Brdo Brijuni Processa in našim visokim gostom zastavlja vprašanje, ali in kako v tako nemirnih okoliščinah zagotovimo mir in varnost na Zahodnem Balkanu, ki je tudi v sicer manj napetem ozračju prostor potencialne nestabilnosti.
V tem smislu je treba videti to konferenco kot obliko preventivne politike oziroma preventivne diplomacije na najvišji ravni.
Skoraj gotovo je, da bomo udeleženci konference ugotovili, da je za mir in varnost tega dela Evrope bistvena njena evropska perspektiva. Problem je, da Evropska unija zaradi notranjih težav in potrebe po konsolidaciji posveča širitvi manj pomena kot si ga zasluži Zahodni Balkan.

Siceršnji namen Processa Brdo Brijuni je, da v vmesnem času v dialogu, medsebojnem spoštovanju in na temelju sprave pospešeno rešujemo dvostranska odprta vprašanja ter tudi na ta način pospešimo evropsko perspektivo. Vendar pa ni nič manj pomembno, da navzočnost visokega gosta iz Evropske unije reafirmira zavedanje, da vključevanje teh držav v EU ni običajen tehnični proces temveč zelo zapleten politični proces.
Mislim, da utegne biti eno od sporočil te konference, ki se nanaša na varnost, tudi evroatlantska perspektiva držav, ki si to želijo. V bistvu gre za soglasje, da ima sleherna država pravico do izbire in da druge v to pravico ne posegajo.
Konferenca se ne bo mogla izogniti pripravljenosti za sodelovanje skupnem v boju proti terorizmu. Prav tako bomo namenili pozornost tudi migracijam, zlasti tistim po balkanski poti. V kolikor bo soglasje med udeleženci, bomo poudarili, da je bistvenega pomena za uspešno in humano rešitev te krize bistveno zmanjševanje pritoka prebežnikov po balkanski poti.

Kot sem že poudaril v Zagrebu in ob mojem nastopu v Državnem zboru je bistvenega pomena za uspešno soočanje z begunsko krizo sodelovanje in dogovarjanje med državami v tem delu Evrope.
Kot predsednik Slovenije se zavzemam, da bi se v čim krajšem času na schengenski meji, torej na meji z Republiko Hrvaško, vzpostavil običajen red, torej običajna kontrola vseh, ki prehajajo schengensko mejo.
Če naj to dosežemo brez večjih zapletov, so nujni podobni ukrepi tudi v drugih državah, torej na hrvaško-srbski meji, na srbsko-makedonski meji in makedonsko-grški meji. Če bi se iz različnih razlogov kjerkoli na tej poti bistveno zgoščali tokovi beguncev in migrantov, če bi nastal tako imenovani žep, bo to ne samo humanitarni, temveč tudi varnostni problem, ki bo imel širše regionalne razsežnosti.
Veste, da sem v Državnem zboru dejal, da mora Slovenija za vsako ceno ostati v območju Schengena in da štejem ta interes za interes prve kategorije. Glede tako ostre zastavitve je bilo potem v domači javnosti nekaj polemik, toda kasnejše neformalne razprave o mini-schengnu so pokazale, da je bilo to opozorilo več kot upravičeno. Podrobnosti o mojem pogledu na ta vprašanja sem danes v pogovoru povedal tudi hrvaški predsednici in kolegici Kolindi Grabar Kitarović. "


Foto: Stanko Gruden/STA