Pomen evropske ideje za demokratične spremembe pred in po padcu Berlinskega zidu in aktualnost evropske ideje za skupno prihodnost

Ljubljana, 8. 11. 2019 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 8. novembra 2019 na povabilo ICD - Mednarodnega centra za kulturno diplomacijo v Berlinu udeležil konference ob 30. obletnici padca Berlinskega zidu, kjer je imel govor o pomenu dogodkov pred 30. leti v Evropi in kaj ti pomenijo za skupno evropsko prihodnost.

Govor predsednika republike na konferenci »Berlin Wall 30. Summit« je v nadaljevanju. Velja govorjena beseda!


Pomen evropske ideje za demokratične spremembe pred in po padcu Berlinskega zidu in aktualnost evropske ideje za skupno prihodnost

Padec Berlinskega zidu je zame eden najbolj navdihujočih zgodovinskih mejnikov 20. stoletja.

Padec Berlinskega zidu je postal čudovita metafora za uresničitev neverjetnih sanj. Simbolizira zahtevo po svobodi. Simbolizira povezovanje in združevanje.

Padec Berlinskega zidu presega stvaren pomen za združitev obeh Nemčij in za združitev Zahodne in Vzhodne Evrope. V simbolnem smislu predstavlja tudi podiranje in preseganje staromodnih predsodkov, predstavlja širino duha. Je metafora za civilizacijski napredek.

Ta zgodovinski mejnik ponuja številne iztočnice za premislek o naši preteklosti in prihodnosti. Jaz bom v uvodnem referatu poudaril eno: nenadomestljiv pomen evropske ideje, ideje o združeni Evropi za padec Berlinskega zidu, za čas neposredno po njem, za sedanji čas in za našo prihodnost.

Moja teza je, da je bil stvaren padec Berlinskega zidu oziroma simbolen padec celotne železne zavese in padec avtoritarnih sistemov v Srednji in Vzhodni Evropi najtesneje povezan z močjo in vseprisotno idejo evropskega povezovanja in združevanja.

Ljudje v totalitarnih režimih so zahtevali spremembe. Zelo je pomembno, kaj so si vzeli za vzor teh sprememb. To je bila v prvi vrsti demokracija, pravna država, spoštovanje človekovih pravic in tržna ekonomija. Toda hoteli so biti tudi del evropske ideje, Združene Evrope. Hoteli so biti njen del v vrednostnem in v stvarnem smislu.

V tem referatu želim torej, kot rečeno, posebej opozoriti na atraktivnost evropske ideje, ideje Združene Evrope, ki je po mojem mnenju v enaki meri navdihovala zahteve po spremembi in smer teh sprememb.

Tudi v slovenskem primeru je bila zahteva po demokraciji in ustanovitvi lastne države ozko povezana z zahtevo po enakovrednem življenju z drugimi evropskimi narodi. Spomladi leta 1989, na predvečer zatona starega režima in prvih demokratičnih volitev v Sloveniji, so bila v enem od najbolj odmevnih političnih deklaracij tedanje protirežimske opozicije zapisana vsa tri stremljenja demokratičnih sprememb; demokracija, neodvisnost in samostojnost Slovenije ter njena vključitev v Združeno Evropo.

To je zelo pomembno. Vidimo, da so čas demokratične tranzicije nekateri narodi izkoristili za državotvorne procese, za ustanovitev lastnih držav, toda vedno v kontekstu njihovega bivanja v Združeni Evropi.

Petnajst let po demokratičnih spremembah so bile države Srednje in Vzhodne Evrope, z izjemo Zahodno balkanskih, enakovredno vključene v Evropsko unijo. Danes je sicer razvoj Evropske unije v nekem zastoju, vendar nam pogled zgodovinske in časovne distance dovoljuje, da prvih trideset let razvoja po padcu Berlinskega zidu ocenimo pozitivno.

Bistvo evropske ideje je, da je več tistega kar nas povezuje kot tistega kar nas ločuje. Zlasti sedanji zastoj pa kaže, da je za pomembnost integrativnih procesov v Evropski Uniji pomembno upoštevati tudi tisto, kar nas ločuje kot del mavričnega pluralizma identitet.

To poudarjam zato, ker je v času pred in po padcu Berlinskega zidu demokratične spremembe močno navdihoval konsenzualni tip politike, se pravi politike, ki je iskala znotraj nacionalnih in znotraj evropskih okvirov, zlasti tisto, kar nas povezuje.

Zdi se, da je v zadnjih letih njena uspešnost znotraj nacionalnih in evropskih okvirov opešala. Spremljamo vzpon bolj konfliktne politike, kjer je za poudarjanje svoje posebnosti in identitete, politične ali nacionalne, potrebno stigmatizirati, napadati ali izključevati druge.

Hočem reči, da je padec Berlinskega zidu sodil v kontekst časa, v katerem je prevladovala konsenzualna politika, torej politika vključevanja, ne izključevanja. Do nedavnega je bila tudi dovolj močna in prepričljiva, da nam je zagotovila 30 let vsestranskega napredka.

Zdaj moramo biti pozorni na vzpon konfliktnega tipa politike, ki izključuje. Ta tip politike v bistvu zanika plemenito vrednostno podstat evropske ideje, povezovanje in združevanje, iskanje skupnega imenovalca.

Kot zelo proevropsko usmerjenemu politiku mi je torej danes popolnoma jasno, da je potrebno voditi nadaljnje integracijske procese ob zelo tankočutnem razumevanju vseh naših različnosti. V nasprotnem primeru bo prišlo do pomembnejših razhajanj in ločevanj, med drugim tudi na Zahodno in Vzhodno Evropo, ki je v prihodnosti ne bi delila železna zavesa, ampak nevidna zavesa.

Odločilnega pomena pa je, da evropska ideja ostaja skupen navdih, skupno stremljenje, skupna vizija. Ne morem dovolj močno podčrtati kako močnega pomena je to za miri in razvoj Evropske Unije in Evrope kot celine, pa tudi mednarodne skupnosti kot celote.

Kljub zastoju Evropske unije in Brexitu ostaja združena Evropa najbolj čudovita izkušnja v zgodovini stare celine. Naša moralna in politična odgovornost je, da ji vdahnemo nove svežine, ki bo znova navduševala in navdihovala ljudi.

Pred tridesetimi leti je ta ideja pomembno zaokrožala zahtevo po spremembah, po padcu totalitarnih sistemov in končno berlinskega zidu in železne zavese. S tega vidika je njena renesansa odgovor na zahtevo ljudi po spremembah danes.

Vprašanje, ali bomo v naslednjih letih in desetletjih spremljali zaton ali renesanso Evropske unije, je vitalnega, neposrednega pomena za življenje vseh nas. Naj bom glede tega še bolj slikovit.

Prihajam iz Nove Gorice, ki je na slovenski strani slovensko-italijanske meje. Na drugi strani je Gorica. Če bomo uspeli v prihodnosti dati evropski ideji in Evropski uniji nove svežine in bo znova navdihovala ljudi, si želim, da bi ti dve Gorici postali eno mesto. To je čudovita ideja, ki jo strastno podpiram.

To bi bila unikatna evropska izkušnja. Dve mesti, z dvema narodoma, dvema jezikoma, dvema tradicijama, dvema zgodovinama, bi začeli pisati skupno zgodbo prihodnosti.

Toda ali bo tako ali ne je odvisno od tega, kako močna in navdihujoča bo Evropska unija. Brez nje ta projekt ni mogoč. Hočem na tem primeru povedati, kako je 30 let po padcu Berlinskega zidu evropska ideja življenjskega pomena za nadaljnji razvoj demokracije, pravne države, spoštovanja človekovih pravic in skupnega življenja, za prevlado konsenzualnega tipa politike.

To je moje glavno sporočilo. Skupaj s krepitvijo demokracije pravne države, spoštovanja človekovih pravic in socialno tržno ekonomijo v pogojih globalnega sveta je renesansa evropske ideje, ideje Združene Evrope eden najpomembnejših vzvodov uveljavljenja zahtev ljudi po spremembah pred tridesetimi leti in zahtev ljudi po spremembah danes.

Predsednik republike na konferenci »Berlin Wall 30. Summit« ob 30. obletnici padca Berlinskega zidu
Foto: Daniel Novakovič/STA