Predsednik Pahor na letni konferenci EPC: Več Evrope, za močnejšo Evropo.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes kot osrednji gost sodeloval na letni konferenci mislišča European Policy Forum (EPC). Pogovor s predsednikom Pahorjem je imel naslov "Can Europe thrive in a world of transitions" in je potekal preko video povezave.
Pogovor je vodila Jacki Davis, sodelovala pa sta tudi Ricardo Borges de Castro (Associate Director and Head of the EPC’s Europe in the World Programme) in Corina Stratulat (Head of the EPC’s European Politics and Institutions Programme).

Predsednik republike je spregovoril o vlogi Evropske unije v svetu, njenih odnosih z drugimi velikimi akterji, zlasti ZDA in Kitajsko. Ob tem je ocenil tudi razmere na Zahodnem Balkanu in širitev Evropske unije.

Uvodoma je sogovornike zanimalo kako predsednik vidi vlogo Evropske unije v mednarodnih odnosih in kako ocenjuje, da se spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. Predsednik republike je spomnil na premik geopolitičnih težišč - če je bila Evropa pred prvo svetovno vojno vodilna sila mednarodnih odnosov in se je v preteklem stoletju težišče premaknilo na evro-atlantske odnose, se sedaj kaže, da je težišče v transpacifiških odnosih. Predsednik je poudaril, da bi Evropska unija lahko bila in morala biti vodilna na svetovni sceni, kar pa je mogoče doseči pod določenimi pogoji, zlasti bi morala biti EU notranje trdnješa. »Odnosi med 27 bi morali biti bolj intenzivni in bolj povezani. Več Evrope za bolj močno Evropo,« je izpostavil predsednik.

Sogovorniki so v nadaljevanju izmenjali mnenja o ciljih, ki bi si jih morala Evropa zadati, da bi lahko izpolnila pričakovanja. Strinjali so se, da bi potrebovali bolj ambiciozne cilje in jasnejšo vizijo. Glede Konferenca o evropski prihodnosti so se strinjali, da je vmesni - sicer zelo pomemben, korak k odločilnejšim spremembam. Predsednik republike je ocenil, da bi morali v naslednjih letih oz. do l. 2030 najti politično voljo in sprejeti tudi novo evropsko ustavo. Poudaril je, da potrebujemo vizijo in več političnega poguma, da to naredimo. »Predsednik je dejal, da je njegova ocena, če želimo ohraniti naš glas v mednarodni politiki, moramo biti bolj povezani, bolj ambiciozni in zato potrebujemo učinkovitejša orodja ne le iz institucionalnega vidika ampak tudi iz političnega.« Ocenil je, da se mednarodno okolje spreminja in bo EU morda dejansko na koncu tudi prisiljeni ukrepati, če bomo želeli ohraniti način naš življenja. »Menim, da bo pred l. 2030 nujna konvencija o evropski prihodnosti.«

V nadaljevanju razprave so sogovorniki ocenili, da je Evropa najpomembnejši zagovornik multilateralizma v svetu in da je naša naloga, da to krepimo in ta položaj ohranjamo. Ob tem so spregovorili tudi o odnosu z ZDA. Predsednik je poudaril, da so odnosi med EU in Washingtonom zelo pomembni, saj delimo enake vrednote, smo partnerji v dobrem in slabem. Obenem moramo biti dovolj samostojni. Velika odprta reševanja, tudi tista med ZDA in Kitajsko, je treba reševati z dialogom. »Multilateralizem je odgovor na vse te probleme,« je dejal predsednik in spomnil na dobro odločitev ameriškega predsednika, da se ZDA vrne k Pariškemu sporazumu in v Svetovno zdravstveno organizacijo.

Na vprašanje o pomenu širitve EU na Zahodni Balkan je predsednik Pahor ponovno poudaril, da je širitev Evropske unije na države Zahodnega Balkana geopolitično vprašanje in da je treba to regijo obravnavati kot celoto, saj gre za vprašanje varnosti in miru, ne le za regijo, pač pa za EU kot celoto.

Na koncu so sogovorniki obravnavali tudi vprašanje vladavine prava v EU in spregovorili o pomenu in razumevanja odporne Evrope. Predsednik republike je ob tem poudaril, da ni zgodovinskih razlogov, ki bi utemeljevali različno razumevanje vladavine prava, demokracije, svoboščin. V EU smo se vključevali zato, da bi te vrednote razumeli enako. Po njegovi oceni je odgovor na izzive še večja povezanost EU, kar lahko pokažemo tudi s pragmatičnimi koraki, kot so npr. prizadevanja za oblikovanje zdravstvene unije. Ob tem je predsednik poudaril, da je tudi v aktualnih težavah EU po njegovi oceni vedno odgovor dialog, samo kritika nikoli ni dovolj. »Potrebujemo odprt dialog in moramo priti do dna nekaterim problemom in se odprto pogovarjati.

Na koncu pogovora je predsednik dejal, da je Evropska unija najlepša ideja starega kontinenta in da je ne smemo jemati za samoumevno ampak jo moramo ohraniti za naše otroke in njihove otroke in da je naša odgovornost, da naredimo več, kajti zmoremo več.