Predsednik Pahor vročil »Jabolko navdiha« skupini raziskovalcev in raziskovalk, ki je prva na svetu potrdila povezavo med okužbo z virusom zika in mikrocefalijo

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes v Predsedniški palači vročil »Jabolko navdiha« skupini raziskovalcev in raziskovalk Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki je prva potrdila povezavo med okužbo z virusom zika in mikrocefalijo. "To so ljudje, ki so rešili uganko, ki se je zastavljala celotni svetovni znanstveni skupnosti, in bili so prvi. Vsem gredo iskrene čestitke in zahvala za prispevek k razvoju človeškega znanja na področju medicine. To so Jernej Mlakar, dr. Miša Korva, dr. Nataša Tul Mandić, dr. Mara Popović, dr. Mateja Poljšak Prijatelj, Jerica Mraz, Marko Kolenc, Katarina Resman Rus, Tina Vesnaver Vipotnik, Vesna Fabjan Vodušek, dr. Alenka Vizjak, dr. Jože Pižem, dr. Miroslav Petrovec in vodja raziskave akad. dr. Tatjana Avšič Županc," je zapisano v utemeljitvi.



»Jabolko navdiha« je v imenu skupine prevzela vodja raziskave akad. dr. Tatjana Avšič Županc, ki se je predsedniku republike zahvalila za priznanje države. Dejala je, da so ponosni, da so s svojim delom pomembno postavili Slovenijo na svetovni zemljevid znanosti in raziskav. »Ob nekaj mesecih trdega dela, vztrajnosti, potrpežljivosti, kritičnem razmišljanju, tudi kančku sreče, nas je vodil navdih, saj smo verjeli, da smo odkrili pomembno ugotovitev,« je povedala akademkinja in dodala, da so k uresničitvi cilja poleg prenašanja znanja na mlajše rodove, raziskovalnega dela in dela z in za bolnike,  prispevali tudi dolgoletne izkušnje in vrhunska infrastruktura.

Kot piše v utemeljitvi je uspeh raziskovalcev in raziskovalk Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana močno odjeknil v Sloveniji in povsod po svetu, naša javnost je novico, da so slovenski znanstveniki prvi na svetu potrdili povezavo med virusom zika in mikrocefalijo, sprejela z največjim navdušenjem. Znanstveni dosežek je zagotovo tudi posledica dobrega vodenja in skupinskega dela vseh vključenih. Gre jim tudi posebna zahvala države. Dokazali so, da slovenski znanstveniki enakopravno vstopajo v mednarodno znanstveno skupnost in se v njej tudi uspešno uveljavljajo. Za to sta potrebna sodelovanje in dolgoletno usmerjeno delovanje. Njihov uspeh je potrditev uspešne zgodovine slovenske znanosti, hkrati pa navdih in spodbuda za prihodnost, tudi za nove rodove raziskovalcev.

Za posebej svečano vzdušje ob današnji priložnosti je zaigrala violistka Špela Pirnat, ki je svojo glasbeno pot izpopolnjevala pri uglednih profesorjih doma in v tujini, koncertira v orkestrskih in komornih zasedbah, tudi kot solistka.


Foto: STA/Daniel Novakovič


Utemeljitev:

Uspeh raziskovalcev in raziskovalk Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je močno odjeknil v Sloveniji in povsod po svetu. Z navdušenjem je naša javnost sprejela poročila, da so slovenski znanstveniki prvi na svetu potrdili povezavo med virusom zika in mikrocefalijo. Ugotovitve njihovih raziskav je nemudoma objavila medicinska revija, ki vse od začetka 19. stoletja svetu sporoča o prelomnih izsledkih raziskav, saj virus zika pomeni mednarodno javnozdravstveno grožnjo.

Čeprav so raziskovalci s preiskavami okužene matere začeli oktobra lani in rezultate objavili v začetku februarja letos, izsledki vendarle niso plod le nekajmesečnega raziskovalnega dela ustanov in posameznikov, ki so sodelovali v raziskavi in prispevali k njenemu uspehu. So rezultat dolgoletnega, sistematičnega in odgovornega dela vseh vpletenih ustanov in njihovih uglednih sodelavcev. Gre za leta, desetletja načrtnih vlaganj v ljudi in opremo, za izobraževanje doma in v tujini in za sodelovanje z najboljšim znanjem v svetu in znotraj Slovenije.

Oddelek za perinatologijo na UKC Ljubljana letno opravi na tisoče pregledov nosečnic, da bi odkrili morebitne razvojne nepravilnosti pri otrocih. V te preglede niso povezani le vrhunsko znanje, izkušnje, delavnost in vztrajnost, pač pa tudi velika predanost in skrb za bodoče matere in njihove otroke. V požrtvovalno delo je vtkana ljubezen do novega življenja.Tudi na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete, kjer deluje nosilka preiskave akad. dr. Tatjana Avšič Županc, vsakodnevno opravljajo preiskave za uspešno diagnostiko v korist bolnikov. Enako zavzeto so v raziskavi sodelovali strokovnjaki z Inštituta za patologijo Medicinske fakultete in Kliničnega inštituta za radiologijo UKC Ljubljana.

Tovrstne raziskave običajno trajajo okoli pol leta. Naši skupini strokovnjakov je uspelo v treh mesecih, saj jih je gnala iskrena želja po odkritju, po zmagi nad neznanim. Pri delu jih niso zaustavili ne božični ne novoletni prazniki. Pomemben vidik njihovega uspeha je bilo tudi dobro vodenje in skupinsko delo vseh vključenih, še posebej ključnih sodelavcev. To so Jernej Mlakar, dr. Miša Korva, dr. Nataša Tul Mandić, dr. Mara Popović, dr. Mateja Poljšak Prijatelj, Jerica Mraz, Marko Kolenc, Katarina Resman Rus, Tina Vesnaver Vipotnik, Vesna Fabjan Vodušek, dr. Alenka Vizjak, dr. Jože Pižem, dr. Miroslav Petrovec in akad. dr. Tatjana Avšič Županc.

To so ljudje, ki so rešili uganko, ki se je zastavljala celotni svetovni znanstveni skupnosti, in bili so prvi. Vsem gredo iskrene čestitke in zahvala za prispevek k razvoju človeškega znanja na področju medicine.

Obenem pa jim gre tudi posebna zahvala države. Dokazali so, da slovenski znanstveniki enakopravno vstopajo v mednarodno znanstveno skupnost in se v njej tudi uspešno uveljavljajo. Za to sta potrebna sodelovanje in dolgoletno usmerjeno delovanje. Njihov uspeh je potrditev uspešne zgodovine slovenske znanosti, hkrati pa navdih in spodbuda za prihodnost, tudi za nove rodove raziskovalcev.