Predsednik republike je 129. protidiverzantski četi občinskega štaba Teritorialne obrambe Slovenska Bistrica vročil državno odlikovanje častni znak svobode Republike Slovenije

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je v soboto, 2. julija 2022, udeležil občinske slovesnosti ob 31-letnici neodvisnosti Slovenije, dnevu državnosti in v počastitev zavzetja vojaškega skladišča na Zgornji Ložnici.

Predsednik republike je 129. protidiverzantski četi občinskega štaba Teritorialne obrambe Slovenska Bistrica vročil državno odlikovanje za izredne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije. V imenu 129. protidiverzantske čete občinskega štaba Teritorialne obrambe Slovenska Bistrica je odlikovanje prevzel Miran Krušič, predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Slovenska Bistrica.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Utemeljitev:

Za izredne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije prejme 129. protidiverzantska četa občinskega štaba Teritorialne obrambe Slovenska Bistrica častni znak svobode Republike Slovenije.

Z zavzetjem strateško pomembnega skladišča v Zgornji Ložnici, ki je prispevalo k uspešni obrambi pred agresorjem, je bila zavarovana pravica Slovenije ter njenih prebivalk in prebivalcev do samoodločbe.

129. četa za protidiverzantsko delovanje je bila ustanovljena in izurjena z namenom protidiverzantskega delovanja in obrambe državljanov in ustanov. Delovala je v okviru občinskega štaba Teritorialne obrambe Slovenska Bistrica. Njene aktivnosti so bile tesno povezane z osamosvojitvijo Slovenije. Intenzivnejše so se začele v času slovenskega plebiscita in poznejših »pekrskih dogodkov«. Četa je nato aktivno sodelovala ves čas osamosvojitvene vojne leta 1991.

Skladiščni kompleks pri Zgornji Ložnici je bil zaradi več kot desetih podzemnih objektov, kjer je jugoslovanska vojska med drugim hranila okrog 5000 ton minskoeksplozivnih sredstev vseh kalibrov, izjemnega pomena za jugoslovansko vojsko ne samo na lokalnem območju Slovenske Bistrice, ampak za celotno Slovenijo. Zato je bilo odločilnega pomena, da se enotam jugoslovanske vojske na vsak način prepreči, da bi se dokopale do zalog v skladišču, s čimer bi si bistveno popravile položaj, in zavrnejo poskusi prodora drugih enot JLA iz smeri Maribora in Ptuja.

Zavedanje o pomembnosti objekta je narekovalo že v času priprav na osamosvojitev pripravo načrta za primer, da bo treba skladišče zavzeti.

Enota je 27. junija 1991 od republiškega sekretarja za obrambo prejela ukaz o zavzetju skladišča Jugoslovanske ljudske armade na Zgornji Ložnici.

Njihova naloga je bila preprečiti enotam JLA v bistriški vojašnici, da se dokopljejo do bojnih sredstev, s katerimi bi si bistveno okrepile svoje položaje, ter preprečiti poskus prodora drugih enot JLA iz smeri Maribora in Ptuja.

Enota je 27. junija leta 1991 začela blokirati vse objekte. Proti večeru se je razdivjala še nevihta. Vojaki JLA so že zapuščali vojaške objekte, ko je prišlo do nesreče pri naključni sprožitvi, pri kateri je izgubil življenje slovenski vojak. Komandir JLA je zaprosil za premirje, saj bi sicer v nasprotnem primeru lahko prišlo do hudih spopadov in številnih žrtev na obeh straneh.

Pogajanja s pripadniki JLA so se nadaljevala do 2. julija 1991, ko je komandir diverzantske enote z napadom na stražarnico pospešil predajo preostalih vojakov JLA.

Zavzetje skladišča Ložnica 2. julija je bilo ena od prelomnic v vojni. V napadu teritorialna obramba ni utrpela žrtev, jugoslovanska armada pa je imela enega padlega in dva ranjena, zajetih ali prebeglih je bilo 121 pripadnikov jugoslovanske armade in 27 civilnih oseb. V skladišču Ložnica je bilo zaseženih 19.000 ročnih bomb, 13.000 topovskih granat, 45.000 min za minomete, 2400 raket za večcevne metalce, 3000 protioklepnih raket, 70.000 protipehotnih in protioklepnih min, 105 ton eksploziva in 380.0000 kosov pehotnega streliva, kar je pomembno okrepilo moč enot Teritorialne obrambe. S pomočjo zaseženih sredstev so že v naslednjih dneh enote Teritorialne obrambe izvedle pomembne akcije in zaustavile namere jugoslovanske armade.

Akcija je ob pomembnem vojaškem dosežku pomenila tudi velik logistični podvig, saj je v zahtevnih okoliščinah in nočnih pogojih poskrbela za prevoz zajetega orožja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev.

Pripadniki 129. čete so se častno pridružili uporu proti agresorju in stopili v obrambo demokratičnih procesov. S svojimi pogumnimi dejanji bodo ostali za vedno zapisani v slovenski zgodovini.

Republika Slovenija ob praznovanju samostojnosti države 129. protidiverzantski četi občinskega štaba Teritorialne obrambe Slovenska Bistrica in vsem njenim pripadnikom izreka priznanje za pomembno in uspešno izvedeno akcijo ter se zahvaljuje za njihov pogum in častno dejanje v času osamosvojitvene vojne.


Foto: Daniel Novakovič/STA