SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Predsednik Pahor ob podelitvi priznanj GZS za najboljše inovacije: Izkoristimo čas splošnega optimizma za strateško ukrepanje, tudi za spodbujanje inovativnosti

Brdo pri Kranju, 25. 9. 2019 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil Dneva inovativnosti in podelitve priznanj Gospodarske zbornice Slovenije za najboljše inovacije v Sloveniji. Predsednik republike je udeležence prireditve nagovoril.

Predsednik Pahor ob podelitvi priznanj GZS za najboljše inovacije: Izkoristimo čas splošnega optimizma za strateško ukrepanje, tudi za spodbujanje inovativnosti
Foto: Daniel Novakovič/STA

V nadaljevanju je besedilo nagovora predsednika republike. Velja govorjena beseda!

"Spoštovani.

Po ekonomsko in finančno pretresljivi krizi, ki je pred 10 leti Slovenijo prizadela še bolj kot večino drugih zahodnih držav in zelo vplivala na splošni pesimizem med ljudmi, so 10 let kasneje razmere ugodnejše, zlasti pa lahko opazimo za Slovence sicer neznačilen precejšnji optimizem.

Za ta optimizem so tudi stvarni razlogi. Ekonomske in socialne razmere so boljše. Menim tudi, da je slovensko gospodarstvo bolje pripravljeno na ohlajanje ali celo morebitno poslabšanje globalnih razmer.
To je dobro. Vendar moramo biti pri tem optimizmu, ki je sicer dobrodošel, vendarle previdni, predvsem pa ga moramo izkoristiti za primerno ukrepanje, dokler je še čas.

Res je sicer, da beležimo relativno visoko gospodarsko rast, ki se sicer umirja, da so relativno ugodni kazalci ravni nezaposlenosti ter drugi ekonomsko socialni kazalci.

Mislim pa, da bi si naredili medvedjo uslugo, če bi relativno ugodne kazalce in razširjen optimizem med ljudmi razumeli dobesedno, češ da gredo vse stvari v pravi smeri in da je zato ta ugodna gospodarska in socialna situacija trajna.
Pred takim napačnim zaključkom nas morata posvariti vsaj dva kazalca. Kljub temu, da nam gre v osnovi na boljše, se prvič, upočasnuje rast produktivnosti glede na rast plač in drugič, upočasnuje rast deleža bruto domačega proizvoda, ki se namenja za raziskave in razvoj.

To je še toliko bolj pomembno, ker je jasno, da sta produktivnost in inovativnost neposredno povezani.

Lani je neto dodana vrednost na zaposlenega znašala 44.415€. Rast dodane vrednosti zaostaja za cilji, ki smo si jih postavili, možno je ugibati, da bo tako tudi letos in prihodnje leto. Ko bo zrasla od 2 do 3 odstotke namesto načrtovanih 5.

Skoraj ni dvoma, da je za povečanje dodane vrednosti na zaposlenega investiranje v razvoj in inovativnost osrednjega pomena.

Uspešna podjetja to zelo dobro razumejo, najboljše med njimi glede inovacij bomo danes tudi nagradili. Nekateri se tega zavedajo manj in so bolj izpostavljeni spreminjanju razmer na trgu.

Vseeno je treba reči, da je odpornost slovenskega gospodarstva zlasti zaradi konsolidacije lastništva in manjše zadolženosti boljša kot je bila pred krizo.

Na nek način je po krizi gospodarstvo naredilo nekaj strateških ukrepov prestrukturiranja, kar je v manjši meri uspelo državi v širšem pomenu besede. Mimogrede, tudi, ko gre za naložbe v raziskovanje in razvoj je v poslovnem sektorju 1,52 BDP, v državnem sektorju pa 0,27%.

To je samo ilustracija dejstva, da morda država pri svojem prestrukturiranju izkorišča obdobje boljših gospodarskih razmer slabše od poslovnega sektorja. To se na kratek rok ne pozna. Na daljši rok pa bomo to občutili.
Glede na volilne cikluse v državni politiki je sicer letošnje leto idealno leto za take ukrepe, toda tudi leto 2020 je še vedno zelo dobro leto.

Na koncu bi se želel obrniti na nagrajence in jim od srca čestitati. Na nek način smo vsi mi odvisni od njihovega poguma, vztrajnosti in znanja.

Seveda je pomembno, kako država regulira splošne pogoje za spodbujanje inovativnosti in podjetnosti. Toda vsi tu v dvorani vemo, da sta podjetnost in inovativnost prav v tem, da nekomu uspe storiti ali doseči nekaj, kar drugemu v enakih pogojih ni uspelo ali o tem sploh ni razmišljal.

Nasploh, se mi zdi, je potrebno med nami, zlasti med mladimi razvijati to zmagovalno miselnost, to podjetniško mentaliteto.

Dostikrat slišim, da bi to ali ono storili, če bi bilo to ali ono. Opozorim jih, da bo nekdo namesto njih storil to v sedanjih razmerah in da bo zmagovalec.

Ne govorim o mentaliteti sebičnega ruvanja, temveč o nekoliko bolj spodbudnem družbenem okolju, v katerem si poleg znanja privzgajamo tudi pogum in vztrajnost."