SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Predsednik Pahor drugi dan Münchenske varnostne konference tudi z ruskim predsednikom vlade Medvedjevom

Ljubljana, 13. 2. 2016 | sporočila za javnost

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na 52. Münchenski varnostni konferenci sodeloval v panelni razpravi z naslovom "Naproti tesnejšemu evroatlantskemu povezovanju", ki jo je moderiral avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, kot razpravljavci pa so poleg predsednika Pahorja sodelovali še predsednik Makedonije Gjorge Ivanov, predsednica Republike Hrvaške Kolinda Grabar-Kitarović, predsednik Vlade Črne gore Mile Đukanović, predsednik Vlade Gruzije Giorgi Kvirikashvili in predsednik Vlade Republike Kosovo Isa Mustafa. Razpravljavci so poskušali osvetliti temeljne ovire nadaljnjega evroatlantskega povezovanja in izmenjali poglede na ključne varnostne izzive, s katerimi se soočata Vzhodna in Jugovzhodna Evropa. 

Predsednik Pahor je na 52. Münchenski varnostni konferenci sodeloval v panelni razpravi z naslovom "Naproti tesnejšemu evroatlantskemu povezovanju"
Foto: Daniel Novaković

Predsednik Pahor se je ob robu varnostne konference zjutraj najprej sestal s pomočnico ameriškega zunanjega ministra Victorio Nuland. Spregovorila sta o aktualnih varnostnih vprašanjih in sodelovanju Slovenije in ZDA  v okviru zavezništva NATO.

Dopoldne se je predsednik republike sestal z visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federico Mogherini. Sogovornika sta največ pozornosti posvetila t.i. Munchenskemu dogovoru o humanitarni pomoči in končanju sovražnosti v Siriji, ki so ga sklenili predstavniki 17 držav. Strinjala sta se, da dogovor pomeni neko novo upanje za Sirijo. Ob tem je predsednik poudaril, da je dogovor tudi znak, da brez sodelovanja in brez usklajenega načrta mirovnih operacij ni trajne rešitve za mir na Bližnjem vzhodu. Predsednik Pahor in visoka predstavnica Mogherini sta se v nadaljevanju dotaknila tudi drugih aktualnih mednarodnih izzivov, predvsem migracij, kjer sta se strinjala, da lahko le z usklajenimi ukrepi okrepimo zunanjo mejo EU, predvsem pa preprečimo, da bi migracije povzročile konflikte v sosednji regiji Zahodnega Balkana. Visoka predstavnica se je pri tem zahvalila Sloveniji za konstruktivno vlogo pri integraciji držav Zahodnega Balkana v evroatlantske integracije.

V srečanju s predsednikom ruske vlade sta se sogovornika pogovarjala predvsem o razmerah v Siriji in možnostih za končanje sovražnosti v Siriji. Predsednik republike Pahor je ponovil slovensko podporo ozemeljski celovitosti Ukrajine in zavezo po implementaciji dogovora Minsk II. Ob tem je dodal, da Slovenija želi implementacijo dogovora Minsk II, kar bi omogočilo umik sankcij zoper Rusko federacijo. Sogovornika sta se strinjala, da je potrebno ohraniti politični dialog in iskati načine za mirno rešitev nastalih razmer. V tem kontekstu je predsednik Pahor poudaril, da je Slovenija, članica EU in zveze NATO, in si želi, da bi Rusija in zahod našla politične rešitve tako glede Bližnjega vzhoda kot tudi glede Ukrajine.

Predsednik Pahor se je udeležil tudi neformalnega srečanja, ki ga je gostila hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, kjer je predstavila pobudo sodelovanja držav t.i. Jadransko-baltsko-črnomorske pobude in napovedala skorajšnji forum na najvišji predsedniški ravni te iniciative. 

Priložnost konference je predsednik Pahor izkoristil za srečanje s predsednikom vlade Bosne in Hercegovine in se pogovoril o pričakovanjih letošnjega srečanja procesa Brdo Brijuni, ki ga bo gostila BiH.

Pred nastopom na panelni razpravi se je predsednik republike srečal tudi s predsednikom vlade Gruzije Giorgijem Kvirikashvilijem, s katerim sta govorila o evropski perspektivi Gruzije. Gruzija nima druge poti kot EU integracijo, je dejal Kvirikashvili, zato so si zastavili ambiciozen reformni načrt. Sogovornika sta spregovorila tudi o razmerah v Zakavkazju in predvsem o možnostih za implementacijo dogovora iz Minska glede Ukrajine. Predsednik vlade Gruzije namreč ocenjuje, da je stabilizacija razmer v Vzhodni Ukrajini pomembna tudi za stabilnost v širši regiji.