Predsednik Pahor na povabilo European Policy Center gost razprave o prihodnosti Evrope in Zahodnega Balkana

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v Bruslju na povabilo European Policy Center nastopil kot gost pogovora o prihodnosti Evrope in Zahodnega Balkana. Razprava je potekala daleč čez dogovorjeni čas in je bila prva, ki jo je ta bruseljski think tank po več kot letu dni pripravil v živo.

Pogovor je pripravil European Policy Centre, udeležili pa so se ga vabljeni predstavniki različnih bruseljskih inštitutov: Carl Dolan (Open Society European Policy Institute), Anthony Zacharzewski (Democratic Society), Corinna Stratulat (GMF), Camino Mortera-Martinez (Centre for European Reform), Isabelle Ioannides in André de Munter (European Parliamentary Research Service - EPRS) in Shada Islam (New Horizons Project).

Predsednik Pahor se je uvodoma zahvalil European Policy Center in njegovemu predsedniku Georgu Riekelesu za vabilo in pripravo pogovora. Na vprašanje voditelja pogovora Riekelesa je predsednik republike ocenil, da je dobro, da se v Sloveniji prepleta več identitet, od srednjeevropske, mediteranske, balkanske in tudi evropske. Spomnil je na svojo dolgoletno proevropsko držo in dejal, da ima Slovenija že v svojo ustanovitev vgrajeno vero v evropsko idejo ter ostaja njena aktivna zagovornica tudi danes, ko si želi z vso odgovornostjo izpeljati še eno uspešno predsedovanje Svetu EU. Ob tem je izrazil željo, da bi Slovenija lahko izkoristila priložnosti predsedovanja Svetu EU za krepitev Unije in učvrstitev naše vloge v njej.

V pogovoru so se razpravljalci dotaknili tudi vprašanja skupnih evropskih vrednot, ob čemer je predsednik poudaril, da smo v Evropski uniji danes države z različnimi identitetami in različnimi kulturnimi izkušnjami, kar pa da ne sme biti izgovor za različne interpretacije temeljnih vrednot.

O nedavnem pismu Pogovorimo se o Evropi, ki ga je na pobudo predsednikov Pahorja in Mattarelle 21 predsednikov držav članic EU podpisalo ob Dnevu Evrope in začetku Konference o evropski prihodnosti, je predsednik republike dejal: "S pismom smo državljane povabili, da sodelujejo pri oblikovanju naše skupne prihodnosti, hkrati pa smo jih opomnili, zakaj je EU tako dragocena. To je projekt miru in sprave." je dejal predsednik Pahor. Ob tem je poudaril, da je pomemben namen Konference razmišljati o Evropi vizionarsko in da bo ta namen dosežen, ko bomo znali imeti "evropske sanje".

Ob razpravi o Konferenci o evropski prihodnosti je predsednik republike dejal, da si želi ob zaključku predsedovanja Slovenije videti tudi neke dejanske zaključke, ki bi predstavljali dosežke Konference v tem času.

Slovensko predsedovanje Svetu EU se bo seveda v veliki meri osredotočalo na okrevanje in odpornost po pandemiji covida-19, kar bo tudi ena od ključnih tem slovenskega predsedstva, je pojasnil predsednik Pahor in dejal, da meni, da je to lahko tudi priložnost, da se v tem času okrevanje obrne k trajnostnemu in zelenemu razvoju.

Velik del pogovora je bil osredotočen na vprašanje Zahodnega Balkana. Sogovorniki so se zavzeli za vključitev Zahodnega Balkana v konferenco o evropski prihodnosti in ocenili, da bi v nasprotnem to bilo izjemno slabo sporočilo evropski javnosti in državljanom držav Zahodnega Balkana.

Predsednik Pahor je orisal svoje vtise z zadnjega srečanja voditeljev pobude Brdo - Brijuni Process in njegovimi zaključki, zapisanimi v Deklaraciji Brdo. Ponovil je, da je širitev Evropske unije na države Zahodnega Balkana geopolitično vprašanje, da je treba to regijo obravnavati kot celoto. Dodal je, da je trdno prepričan, da bi bilo ob upoštevanju vseh okoliščin najbolje, če bi se Evropska unija odločila, da bo - in to razmeroma kmalu - v EU vključila vse države Zahodnega Balkana in temu ustrezno prilagodila svojo širitveno strategijo. O pričakovanjih glede slovenskega predsedovanja Svetu EU pa je izrazil željo, da bo dosežen preboj glede začetka pogajanj EU z Albanijo in Severno Makedonijo.

Predsednik je ocenil, da bi bilo takšno razpravo koristno pripraviti tudi v Sloveniji in je navzoče predstavnike bruseljskih think tankov povabil na odprt pogovor v Slovenijo, v času do konca leta.


Foto: UPRS