Predsednik Pahor in veleposlaniki zavezniških držav so v Predsedniški palači in ob Spomeniku sprave obeležili 75. obletnico konca druge svetovne vojne v Evropi

Danes dopoldan, na predvečer dneva Evrope, je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na posebni slovesnosti v Predsedniški palači skupaj z veleposlaniki Francije, Rusije, Združenih držav Amerike in Združenega kraljestva obeležil 75. obletnico konca druge svetovne vojne na evropskih tleh.


Foto: Daniel Novakovič/STA

V Kristalni dvorani Predsedniške palače je na razmeram primeren način potekala posebna slovesnost ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne z nagovorom predsednika republike Boruta Pahorja. Ob tej priložnosti so se predsedniku republike z nagovori pridružili veleposlanica Francoske republike v Republiki Sloveniji Florence Ferrari, veleposlanik Ruske federacije v Republiki Sloveniji Timur Rafailovič Ejvazov, veleposlanica Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji Lynda Blanchard in veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v Republiki Sloveniji Sophie Honey.

Sklepni del obeležitve obletnice je potekal na Kongresnem trgu, kjer so se predsednik republike in veleposlaniki poklonili žrtvam druge svetovne vojne s polaganjem vencev k Spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. V pietetnem komemorativnem ceremonialu so sodelovali pripadniki Garde Slovenske vojske in glasbeniki Policijskega orkestra.


Foto: Daniel Novakovič/STA



Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja (Velja govorjena beseda!):

Ekscelence,

v veliko čast in v veliko zadovoljstvo mi je, da skupaj z vami, ki v naši državi predstavljate zmagovite zavezniške velike sile med drugo svetovno vojno, obeležujemo dan zmage.

Pred tri četrt stoletja so na današnji dan predstavniki nacističnega Tretjega rajha podpisali brezpogojno kapitulacijo. V par naslednjih dneh so po Evropi utihnili topovi.

Veliko zavezništvo, ki ga vaša navzočnost tu simbolizira, čigar del pa so bili tudi številni drugi evropski in drugi narodi, med njimi tudi slovenski, je z ogromnimi žrtvami v šest letih trajajoče strahovite vojne preprečilo, da bi Evropa padla v temo totalitarizma, postala kontinent rasizma in genocida, zanikanja človekovega dostojanstva, kontinent grobega, sistematičnega zanikanja človekovih pravic in vladavine prava ter omejevanja človekove svobodne ustvarjalnosti.

Brez te skupne zmage bi bile v Evropi izničene tiste vrednote, ki jih je prav evropska humanistična misel oblikovala skozi stoletja od antičnih časov dalje.

Pred 75 leti je Evropa bila kontinent razdejanja. Ne le kontinent uničenja življenj desetine milijonov in materialnih in kulturnih dobrin, pač pa tudi duhovnega razdejanja, sovraštva in nečlovečnosti.

Vendar se je že med vojno v okviru zavezniške koalicije, ne glede na razlike med zavezniki, snoval bodoči mednarodni red, tisti in tak, kot ga še vedno živimo in čigar temeljna načela so se oblikovala prav med to vojno: suverena enakopravnost držav, prepoved uporabe sile v mednarodnih odnosih, obveza držav reševati vse medsebojne spore na miren način, dolžnost sodelovati in spoštovati sprejete obveznosti, torej spoštovati mednarodno pravo, spoštovati pravico vseh narodov do samoodločbe, spoštovati in varovati temeljne človekove pravice in svoboščine.

Ekscelence,

z zmago v tej vojni se je človeštvu odprla pot, seveda ne premočrtna in ne brez težav, ne le k obnovi in odpravi gorja, ki ga je povzročila nacistična in fašistična agresija, pač pa tudi pot k miru, kolektivni varnosti, svobodi številnih narodov, blagostanju v Evropi in svetu, razvoju, odpravljanju revščine in bede v prostranstvih sveta, uveljavljanju človekovih pravic, marsikdaj prepočasi in z nepotrebnimi žrtvami, a vendarle.

In navkljub razlikam o videnju bodočega sveta in nasprotujočim si interesom med zmagovitimi zaveznicami in nevarnimi krizami za svetovni mir, h katerim so ta nasprotja in razlike nekajkrat vodile in ki so pretile pahniti človeštvo v nov in še grozovitejši konflikt, se to nikoli ni zgodilo.

Vendar, mednarodni red, kakršen je izšel iz zmage in se ga danes spominjamo in se je spreminjal, je vendarle kot tak ostal in s tem se je svetovni mir ohranil.

Zavest, da se je treba konfliktu med zmagovalkami druge svetovne vojne izogniti, je vsakokrat prevladala.

Svetovni mir je bil, kljub vsem razlikam in nasprotjem, tveganjem in krizam ohranjen. Življenje in sodelovanje je prevladalo nad pretečo smrtjo in razhajanjem.

Naj zato rečem, da so v naši današnji skupni navzočnosti na tej skromni obeležitvi velikega dogodka v evropski in svetovni zgodovini, za vse človeštvo odločilni zmagi dobrega nad zlim, vidim našo skupno bodočnost, naše skupno 21. stoletje kot stoletje miru in sodelovanja kljub razlikam v pogledih in interesih, razlikam, ki so vse rešljive in morajo biti rešljive z dialogom, na miren način.

Ker smo v posebnem času, kakršnega menda po pandemiji gripe pred sto leti ni bilo, naj rečem, da verjamem, da bomo skupaj in solidarno, kot zavezniki, zmagali tudi v soočenju s to nesrečo.

Naj vam in vašim ljudem zaželim zdravje in zmago tudi v tem spopadu s tem virusom ter mir, dokler bo človeštvo obstajalo.

Ekscelence, prosim vas, da prenesete moje najboljše želje suverenom vaših držav.

Govor veleposlanice Francoske republike v Republiki Sloveniji Florence Ferrari (Velja govorjena beseda!):

75. obletnico konca 2. svetovne vojne letos obeležujemo v nekoliko neobičajnih okoliščinah, ki nam nalagajo skladnost z zdravstvenimi predpisi.

Medtem ko nas danes zaposluje drugačna vrsta boja, pa ne smemo pozabiti na žrtve, ki so jih naši predniki plačali s krvjo, da bi našim generacijam zagotovili življenje v svobodnem svetu.

Vsi, ki so se borili med letoma 1939 in 1945, morajo zlasti ta dan vedeti, koliko jim dolgujemo in da smo jim večno hvaležni.

Trenutni izzivi so različni, vendar nas ne odvezujejo dolžnosti spominjanja.

Ravno s tem spominom, z dogodki, ki so močno zaznamovali našo zgodovino, posameznih narodov ali kolektivno, in izkušenj, ki smo jih ob tem pridobili, gremo danes skupaj dalje močnejši.

Medtem ko danes togost samoizolacije pesti večino naših državljanov in ko mnoge družine žalujejo, vam želim ob 8. maju 2020 podati to sporočilo modrosti in upanja.

Govor veleposlanika Ruske federacije v Republiki Sloveniji Timurja Rafailoviča Ejvazova (Velja govorjena beseda!):

Spoštovani gospod predsednik,
spoštovane veleposlanice držav protihitlerjevske koalicije,
spoštovani državljanke in državljani Slovenije, dragi borke in borci, prijatelji,

Prisrčno vam čestitam ob 75. obletnici zmage nad nacifašizmom.

V naši državi, ki je v drugi svetovni vojni izgubila 27 milijonov svojih državljanov, je to resnično praznik za vse, «praznik s solzmi v očeh», dan narodnega ponosa in žalovanja, dan večnega spomina na podvig naših očetov in dedov, ki so rešili svet pred nacizmom.

Druga svetovna vojna je divjala na več bojiščih, toda najbolj krvave in odločilne bitke so se odvijale na ozemlju Sovjetske zveze. Bitke pri Moskvi in Stalingradu, pogum obkoljenega Leningrada, zmaga pri Kursku in zavzetje Berlina so določili rezultate tega najbolj krvavega konflikta v zgodovini človeštva.

Sodelovanje držav protihitlerjevske koalicije so tudi dandanes naša skupna dediščina, primer združevanja narodov zaradi miru in stabilnosti. Vedno bomo pomnili pomoč zavezniških držav, požrtvovalni boj protifašistov – partizanov in ilegalcev Slovenije in drugih držav.

Obojestransko zaupanje, kot pričajo nauki iz preteklosti, se da zgraditi samo na temeljih zgodovinske resnice. Naša skupna moralna dolžnost je, da skupaj nasprotujemo poskusom prepisati zgodovino druge svetovne vojne oziroma z zmanipuliranimi dejstvi opravičiti nacizem in njegove zločine.

V slovenskih tleh so se za vedno ostali tisoči rdečearmejcev, ki so izgubili svoja življenja v boju proti nacizmu. Globoko smo hvaležni vodstvu Republike Slovenije in vsem Slovenkam in Slovencem za vso skrb za njihove spomenike in grobišča.

Ob tej priložnosti rad zaželim vsem zdravje, mir, srečo in blaginjo! Čestitam vam za praznik, dragi prijatelji! Za Dan Velike Zmage!

Govor veleposlanice Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji Lynde Blanchard (Velja govorjena beseda!):

Hvala predsedniku Pahorju, ki nas je združil v obeležitvi tega pomembnega mejnika v svetovni zgodovini, in mojim kolegom veleposlanikom, da skupaj proslavimo solidarnost, ki nas je popeljala do zmage v Evropi.

Zahvaljujemo se pogumnim vojakom, ki so se borili za našo svobodo, in se spominjamo tistih, ki so dali svoje življenje skupaj s številnimi nedolžnimi civilnimi žrtvami druge svetovne vojne. Obenem moramo izkoristiti to priložnost, da se znova izrečemo za načela, za katera so se borili. Za človečnost, strpnost in svobodo pred zatiranjem.

Tako kot mnogi drugi sem tudi sama v preteklih tednih preživela veliko časa na Poti ob žici okoli Ljubljane in mislila na vse, ki so kljubovali najtemnejšim trenutkom vojne. V teh zahtevnih časih bi morali iskati navdih pri njih in njihovi odločenosti v tem trenutku pred 75 leti, da se dvignejo iz ruševin s še tesnejšim sodelovanjem za izgradnjo odnosov, ki temeljijo na miru in partnerstvu, uspešnih medsebojno povezanih gospodarstvih in pravičnejši družbi.

Naši predniki so, tako kot mi danes, pred seboj videli svetlejšo prihodnost in zavedali so se, da jo bomo lahko ustvarili le s sodelovanjem. Naj povzamem, v tem smo vsi skupaj – skupaj zmoremo.

Hvala.

Govor veleposlanice Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v Republiki Sloveniji Sophie Honey (Velja govorjena beseda!):

Predsednik Pahor, cenjeni gosti, spoštovane gospe in gospodje.

Danes se skupaj spominjamo ključnega dneva pred 75 leti, ko je v Evropi po skoraj šestih letih vojne, končno zavladal mir.

Spominjamo se številnih žrtev in tistih, ki so v vojni izgubili svoja življenja, ter cenimo mir in varnost, ki ju uživamo danes.

Skupaj z našimi starimi in novimi zavezniki po vsem svetu se zavzemamo za našo trajno zavezanost k doseženemu miru.

Naša praznovanja so letos morda drugačna, vendar nič manj srčna, saj izražamo globoko hvaležnost prejšnjim generacijam, ki so se borile proti zatiranju, zagotovile mir in omogočile našo sedanjost.

Hvala.

Foto: Daniel Novakovič/STA